1Če se prostor-čas piše s stičnim vezajem, pomeni, da gre za priredno zloženko, torej za zvezo, ki jo lahko razvežemo z in; za zvezo dveh enakovrednih delov, ki priredno povezana tvorita oziroma označujeta nov pojem. Niti v SPP niti v SS nisem našla primera, ki bi bil vsaj približno podoben vašemu; edini primer, na katerega se lahko naslonim, je zveza Breznik-Ramovšev slovar, ki jo po SPP lahko uporabljamo tudi eliptično, se pravi, Breznik-Ramovš(v pomenu ta slovar). No, in pri tej zloženki se sklanja le drugi del, torej bi se po tej logiki moral enako sklanjati tudi prostor-čas (prostor-časa, prostor-času itd.).

2Če bi šlo za zapis z nestičnim vezajem (prostor - čas), kot v primeru dvojnih imen tipa Šmarje - Sap, pa bi se sklanjala oba dela. Vsekakor je ta druga možnost zanemarljiva, saj, če se ne motim, pri prostor-času ne gre za dva ločena, samostojna koncepta.

3Kar se tiče pisnih norm, ki jih postavlja stroka, so (naj bi bile) te v prvi vrsti podvržene knjižni normi določenega jezika. Seveda pa se večkrat zgodi, da stroka z vztrajno rabo svojih oblik prodre v knjižni kod ter ga do neke mere so- in preoblikuje — dokaz za to so vsekakor že razlike med posameznimi izdajami pravopisa. Ne vem, katero normo upošteva vaša Norma — knjižno ali strokovno — me pa vsekakor zelo zanima, kako prostor-čas sklanja ona. In kako ga boste vi.