1Iz vašega vprašanja je očitno, da o stvari veste precej več kot mi. Zato bom navedla samo svoje osebno mnenje.

2Načeloma velja, da se tujk izogibamo, če je to smiselno in mogoče, če obstaja slovenska ustreznica in če bo krog bralcev/poslušalcev, ki jim je sporočilo namenjeno, razumel, o čem govorimo, ko uporabimo slovensko ustreznico tujke. Če so ljudje, ki se ukvarjajo z novostmi na slovenskem tržišču, topogledno dovolj osveščeni in seveda dovolj hitri, lahko uvedejo slovensko ustreznico, ki se prime in jo nato začne uporabljati širši krog ljudi. Včasih domača skovanka popolnoma nadomesti tujko, toda največkrat se zgodi, da tujka in slovenska skovanka (vsaj nekaj časa) soobstajata in sta v rabi obe: slovenska ponavadi v bolj formalnih okoljih, tuja v vsakdanji rabi, a tudi ta delitev seveda ni nujna. Včasih ima ena tujka tudi po dve ali več slovenskih ustreznic (npr. CD, zgoščenka, cede, cedejka, tlačenka ...). Ponavadi se to zgodi zato, ker nobena izmed slovenskih ustreznic ne prekrije popolnoma vseh pomenov, ki jih izraža tujka, in zato mnogi z njimi niso zadovoljni, ali pa npr. nove skovanke nekaterim zvenijo preveč prisiljeno. Izjemno pomembna je pri tem, kot rečeno, hitrost — ko se pojem in njegovo tuje poimenovanje razširita, je slovenjenje (razen oblikoslovnih in fonoloških podomačitev) marsikdaj zamujeno.

3Sodeč po podatkih, ki ste jih navedli, se obe različici, tuja in domača, uporabljata v približno enaki meri, le da v različnih okoljih. Zato je vsekakor stvar vaše osebne odločitve, katero varianto boste uporabljali. Če se vam zdi, da je krogu ljudi, ki mu je vaše delo namenjeno, bližja tujka kot slovenska različica, jo lahko seveda z vso pravico uporabljate. Če pa je po vseh kriterijih popolnoma vseeno, ali boste uporabili tujko ali slovensko besedo, ima slovenska ustreznica zame štartno prednost.

4Podobno je tudi z odločitvijo, ali boste uporabljali lizing ali leasing. SPP in SSKJ se na splošno bolj nagibata k slovenjeni pisavi tujk, če jih že uporabljamo, zato SSKJ tudi daje prednost lizingu. Če namreč tujko poslovenimo v pisavi, jo vključimo v slovenski zapisovalni (in delno izgovarjalni) sistem in jo nato lažje pregibamo (sklanjamo, spregamo). Vendar SSKJ beleži tudi rabo zapisa leasing (opažate pa jo, kot pravite, tudi sami), zato je zopet stvar vaše osebne odločitve, katero različico boste uporabljali.

5Omeniti velja morda še to, da z uporabo podomačenega zapisa bralcu sugeriramo izgovor besede, ob zapisu leasing pa bralec lahko ne ve, kako naj besedo izgovori. Še en vidik, ki govori v prid slovenjenega zapisa, je dejstvo, da se leasing v izvornem (angleškem) jeziku ne izgovarja z /z/ ampak s /s/. Tako Angleško-slovenski in slovensko-angleški poslovni slovar navaja kot prevedke za leasing med drugim naslednje: najemni, zakupni posli; leasing, lising. Ne daje pa prevedka lizing. Vendar raba te besede v slovenščini gotovo ne potrjuje izgovora s /s/. Če torej besedo tako in tako izgovarjamo po svoje tudi tam, kjer to ne izhaja zgolj iz prilagoditve fonološkemu sistemu, potem je verjetno najbolj smiselno, da besedo tudi zapišemo po naše, tako pač, kot jo izgovarjamo.