1Nisem prav prepričan, da tu obstaja kakšno (pravopisno) pravilo, kateremu bi morali slediti. Koliko nazivov želijo imeti ljudje ob svojem imenu, je običajno odvisno od ljudi samih. Lahko vam le povem, kakšen način zapisovanja nazivov se mi zdi smiselen.

2Ob višjem nazivu je nižji naziv običajno nepotreben, saj običajno velja, da brez nižjega naziva do višjega ne moremo priti. Če imamo torej ob imenu napisan naziv (nisem prav prepričan, da bi jaz to klical naziv, vendar ker to besedo uporabljate vi, jo bom tudi jaz. Sam bi temu verjetno rekel stopnja izobrazbe, titula, naslov ... v bistvu ne vem, kako bi sam temu rekel) 'mag.', potem pričakujemo, da je človek tudi univerzitetni diplomiran inženir področja na katerem je kasneje dosegel stopnjo magistra. Podobno se ob doseženi diplomi ljudje običajno odrečejo nazivu pridobljenem ob končanju srednje šole (recimo 'naravoslovno matematični tehnik').

3Seveda marsikdo zamenja področje svojega izobraževanja in recimo po končani diplomi na strojni fakulteti konča še MBA. V tem primeru je smiselno pisati oba naziva saj iz višjega ne moremo sklepati na nižjega in sta torej oba informativna. A tudi to nikakor ni nujno. Morda se kak mladi poslovnež sramuje, da je diplomiral recimo na Filozofski fakulteti in zato zahteva, da se ob njegovem imenu piše le naziv, ki ga je pridobil na podiplomski stopnji.

4Kot rečeno, kolikor vem, kakih "uzakonjenih" vodil ni (vodila obstajajo za položaj naziva, da je 'mag.' pred imenom, dodiplomski nazivi pa za imenom, in pa seveda za nazive same). Čisto zaradi praktičnosti se kopičenje nazivov ne zdi smiselno oz. je obenem običajno tudi nepotrebno, vendar je to še vedno dovoljeno, če si lastnik teh nazivov to želi.

5(januar 2006)