1Igro z imenom sudoku je sestavil ameriški arhitekt in sestavljalec križank Howard Garns, ime pa je igra dobila na Japonskem. 'Sudoku' je kratica za "Suuji wa dokushin ni kagiru", kar lahko prevedemo kot "števke morajo biti edine" ali "števke se morajo pojaviti le enkrat". Na Japonskem so torej vzeli le prve zloge besed v stavku in naredili novo besedo (http://sl.wikipedia.org/wiki/Sudoku). Na podoben način so nastale tudi slovenske besede oziroma imena 'Tomos' (=Tovarna motorjev Senožeče), 'Nama' (=narodni magazini), 'Naproza' (=nabavno prodajna zadruga) itd.

2Beseda 'sudoku' spada med prevzete besede. Jože Toporišič v Slovenski slovnici (Toporišič, Jože, 2004: Str.131) pravi, da so prevzete besede tiste besede, ki so prišle v slovenski jezik iz tujih jezikov in niso dediščina praslovanščine ali slovenščine. Starejša izraza za pojem prevzeta občna beseda sta tujka in izposojenka. Danes nam izposojenke pomenijo tiste prevzete besede, ki so se popolnoma prilagodile slovenščini v izgovoru, pisavi, pregibanju, skladnji, tvorjenju novih besed ipd. Takih prevzetih besed je veliko, primeri: 'pica pice', 'kultura kulture', 'avto avta', 'miting mitinga' itd. Tujke pa so tiste prevzete besede, ki se slovenskemu jeziku niso prilagodile popolnoma, temveč le v večji ali manjši meri. Večinoma so nepopolno prilagojene zlasti v pisavi, redko v izgovoru in pregibanju, primera: 'jazz jazza', 'rally rallyja' ...

3Intuitivno je beseda 'sudoku' samostalnik moškega spola, tako kot tudi 'iglu', 'emu', 'tabu', 'intervju', 'kanu', 'impromptu', 'urdu' itd. Intuitivno je to samostalnik v ednini ('sudoku je težka stvar'), ne morda množinski samostalnik (*'sudoku so težka stvar', prim. 'karaoke so težka stvar'). Skoraj gotovo je samostalnik 'sudoku' nekaj neživega; to je pomembno zaradi razlike v tožilniku; če je samostalnik živ, sta rodilnik in tožilnik enaka, primer: rod. 'očeta (ni doma)', tož. '(vidim) očeta', če pa je neživ, sta enaka imenovalnik in tožilnik, primer: im. 'stol (je na mizi)', tož. '(vidim) stol'. Moški samostalniki, ki se končajo na -u, se tipično sklanjajo s podaljševanjem osnove, npr. 'intervju intervjuja', 'iglu igluja', 'tabu tabuja', 'kanu kanuja', 'urdu urduja'; tako se sklanjajo vsi samostalniki na -u, ki so navedeni v Slovarju slovenskega knjižnega jezika.

4Naslednje vprašanje je, kako se beseda 'sudoku' izgovarja; 'súdoku', 'sudóku' ali 'sudokú' (poudarek bi načeloma lahko bil na prvem, drugem ali tretjem zlogu), saj bi to lahko vplivalo tudi na sklanjanje. Po najinih opažanjih je v slovenščini prva možnost neobstoječa, medtem ko za drugi dve lahko potrdiva, da sva slišali že obe (možnost 'sudokú' sicer le pri eni govorki, tako da bi lahko šlo s stališča širše govorne skupnosti sicer za zanemarljivo možnost). Kateri izgovor je bolj "pravilen"/ustaljen, je težko reči, oziroma bi lahko dejali, da ob še ne dokončni ustaljenosti izgovora "pravilnost" izgovora za to novo besedo morda še ni dokončno določena; v tem primeru bi raje dejali, da sta glede na dejansko rabo ta hip očitno pravilna dva izgovora, čeprav se zdi brez dvoma bolj razširjen izgovor 'sudóku'.

5Izgovor pa je pomemben zato, ker lahko vpliva tudi na sklanjatvene možnosti. Toporišič pravi (str. 280), da se osnova lahko podaljšuje z -j- neglede na mesto naglasa. Osnovo torej lahko podaljšujemo pri obeh v rabi zasledenih izgovorih: 'sudokú sudokúja' (kot 'intervjú intervjúja') in 'sudóku sudókuja' (kot 'úrdu úrduja'). Dejansko velja tudi, da če je izgovor omenjene besede 'sudokú', torej z naglašenim končnim -u, bomo pri sklanjanju osnovo (zaenkrat govorimo le o izgovoru) nujno podaljševali z -j-. Manj jasno pa je, ali lahko pri naglaševanju na drugem zlogu morda sklanjamo tudi brez podaljševanja osnove, torej 'sudóku sudóka'. Po eni strani obstajajo samostalniki moškega spola, ki se v imenovalniku ednine končajo na nenaglašen -o in pri katerih ta -o v neimenovalniških oblikah odpade (npr. 'ávto ávta', 'évro évra'); v gorenjskih in osrednjih govorih v primerljivih primerih nekaterim samostalnikom moškega spola odpade tudi nenaglašeni -e (npr. 'sonce sonca' (ta samostalnik se v omenjenih narečjih v ednini namreč obnaša kot samostalnik moškega spola)). Če torej iz tovrstnih samostalnikov moškega spola s končnim nenaglašenim -o (in ponekod -e) posplošimo še na samostalnike moškega spola s končnim nenaglašenim -u, potem bomo 'sudóku' sklanjali 'sudóku sudóka'. Po drugi strani pa se zdi, da vsi samostalniki moškega spola s končnim nenaglašenim -u, ki so navedeni v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, pri pregibanju -u obdržijo (z izjemo besede 'džiudžicu'/'jiu-jitsu', pri kateri je za rodilnik navedena oblika 'džiudžica'/'jiu-jitsa', vendar je pri tej besedi tudi za imenovalnik navedena brez-u-jevska možnost 'džiudžic'/'jiu-jits', in je torej rodilniška oblika 'džiudžica'/'jiu-jitsa' prav lahko tvorjena na podlagi imenovalniške variante brez -u in gre torej za drugačen primer). Če bomo torej na 'sudóku' posplošili vzorec, ki ga najdemo pri drugih samostalnikih moškega spola na -u, bomo 'sudóku' sklanjali 'sudóku sudókuja'. Na omenjeni možnosti sklanjanja lahko torej gledamo kot na posplošitev z različnih vzorcev: sklanjanje 'sudóku sudóka' odraža posplošitev vzorca, ki ga srečamo pri samostalnikih moškega spola s končnim nenaglašenim -o, sklanjanje 'sudóku sudókuja' pa odraža posplošitev vzorca, ki ga srečamo pri drugih samostalnikih moškega spola s končnim nenaglašenim -u. Prav nič nenavadno ni, da bi nekatere govorce pri rabi besede 'sudoku' vodila ena posplošitev, druge pa druga -- še posebej ob vpeljavi novih tujih besed pač taka dvojnost res ne more biti nepričakovana. Kot bomo videli spodaj, obstoj obeh omenjenih možnosti pregibanja izpričuje tudi dejanska raba na spletu.

6(Omeniti pa velja, da medtem ko se pri samostalnikih na nenaglašeni -u sklanjanje brez podaljševanja (torej 'sudóku sudóka') vsaj nekaterim govorcem zdi možno, pa se pri samostalnikih na nenaglašeni -i to zelo verjetno ne zdi možno prav nikomur: npr. 'kuli kulija', ne *'kuli kula', 'taksi taksija', ne *'taksi taksa'.)

7Sedaj poglejmo še, kakšne možnosti imamo pri besedi 'sudoku' in njenih sklonskih oblikah glede zapisa. Če se odločimo sklanjati 'sudoku sudoka', potem glede zapisa dvoma ni. Tudi če bi 'sudoku' obravnavali kot kratico, še vedno med koren in obrazilo ne bi dodajali vezaja, saj v primeru, da se kratice končajo na samoglasnik, vezaja ne pišemo. Prav tako pa takšna imena raje sklanjamo v navadni pisni obliki lastnih imen, na primer: 'INA INE INI', 'UNESCO UNESCA UNESCU' ali 'Ina Ine Ini', 'Unesco Unesca Unescu' (Slovenski pravopis, odstavek 122).

8Ko sva pogostost sklanjatvenega vzorca 'sudoku sudoka' preverili na slovenskih spletnih straneh (s pomočjo spletnega iskalnika Najdi.si - http://www.najdi.si/), sva našli 38 zadetkov samo za rodilniško obliko. Sklanjanje 'sudoku sudoka sudoku sudoku (pri) sudoku (s) sudokom' je sklanjanje po prvi moški sklanjatvi (tako kot samostalnik 'korak'), vendar v tem primeru brez podaljševanja osnove z -j-. Ker rodilnik ni najbolj pogost sklon, nas majhno število zadetkov ne sme presenetiti, drugih sklonov pa se pač ne da iskati, saj so razen enega vsi istozvočni imenovalniku (vseh zadetkov je na spletu kar 118 929). V korpusu Nova beseda (http://bos.zrc-sazu.si/s_beseda.html) najdemo le 5 zadetkov sklanjatvene paradigme 'sudoku sudoka'. Rezultate povzemava v spodnjih dveh tabelah.

9Število zadetkov ob iskanju z brskalnikom Najdi.si SKLON OBLIKA ŠTEVILO ZADETKOV rodilnik sudoka 38 (od tega le 10 različnih) orodnik (s) sudokom 1

10Število zadetkov v korpusu Nova beseda: SKLON OBLIKA ŠTEVILO ZADETKOV rodilnik sudoka 1 dajalnik sudoku 0 tožilnik sudoku 2 mestnik (pri) sudoku 1 orodnik (s) sudokom 1

11Če se odločimo za sklanjanje 'sudoku sudokuja', pridemo do vprašanja zapisovanja z vezajem ali brez. V Slovenskem pravopisu (str.17) piše, da se vezaj uporablja samo za kratice, torej na primer 'UNG UNG-ja', vendar 'menu menuja' (in ne *'menu-ja') in 'jazz jazza' (in ne *'jazz-a'). Beseda 'sudoku' je v bistvu sicer kratica za "Suuji wa dokushin ni kagiru", torej bi bilo pisanje z vezajem lahko upravičeno, vendar je 'sudoku' primer kratice, katere japonski kratični izvor v slovenščini pač ni prav nič očiten, zato ni razloga, da bi jo v slovenščini obravnavali kot kratico. Podoben primer je tudi beseda 'radar', ki je izvorno kratica za "Radio detection and ranging", vendar njen kratični izvor danes v slovenščini ni prav nič očiten in se zato pač zapisuje brez vezaja, 'radarja' (in ne 'radar-ja'). Za besedo 'sudoku' večina verjetno sploh ne ve, da je kratica, zato je tudi ne zapisujemo kot kratico, pišemo namreč 'sudoku' ne pa 'SUDOKU'. Tudi v korpusu Nova beseda ni najti nobenega zadetka sklanjanja besede 'sudoku' z vezajem. S spletnim iskalnikom Najdi.si sva sicer našli 6 zadetkov, pri katerih je uporabljen vezaj pri obliki za rodilnik edine, vendar morava dodati, da se trije od omenjenih šestih zadetkov nahajajo na straneh istega avtorja, da je vsaj še en dodaten zadetek verjetno povezan s prvimi tremi, prav lahko pa sta tudi druga dva, saj je pri petih zadetkih govora o pomoči oz. programčku za reševanje "sudoku-ja", in da po drugi strani na spletu najdemo 48 pojavitev niza 'sudokuja' brez vezaja. Spodnja tabela prikazuje natančnejši prikaz zadetkov na spletnem brskalniku Najdi.si.

12SKLON OBLIKA ŠTEVILO ZADETKOV rod. sudoku-ja 6 daj./mest sudoku-ju 1 orod. sudoku-jem 1 V to tabelo nista vključena imenovalnik in tožilnik, ker imata oba ničto končnico.

13Ker je pregibanje s podaljševanjem z -j- vsekakor zelo pogosta možnost, za zapis z vezajem pa smo zgoraj ugotovili, da zanj ni pravega razloga (niti sledeč SP-ju niti v luči dejanske rabe), lahko zdaj pogledamo še pogostost stičnega zapisa, torej zapisa brez vezaja. Korpus Nova beseda nima pojavitev besede 'sudoku' v odvisnih sklonih, medtem ko jih s spletnim iskalnikom Najdi.si najdemo kar nekaj.

14SKLON OBLIKA ŠTEVILO ZADETKOV rod. sudokuja 48 daj./mest. sudokuju 8 orod. sudokujem 19 Tudi v to tabelo nista vključena imenovalnik in tožilnik, ker imata oba ničto končnico.

15Četudi razlike morda niso velike, je precej očitno običajnejše stično pisanje sklanjatvenih oblik besede 'sudoku', torej brez vezaja.

16Zadregi s sklanjanjem besede 'sudoku' se načeloma lahko tudi ognemo, recimo tako, da uporabimo besedno zvezo 'pri igri sudoku'. V korpusu Nova beseda je bilo najdenih kar nekaj takšnih besednih zvez, kjer je beseda 'sudoku' neujemalni prilastek: recimo 'križanka sudoku', 'številska zavozlanka sudoku', 'sudoku naloge', 'sudoku tabele' ... Ker s takšnim izmikanjem sklanjanju jezik zapletamo, nisva podpornici takšnega poimenovanja sudokuja. Sudoku je dovolj pogosta beseda v današnjem jeziku, da se jo zdi smiselno povsem vključiti v sistem slovenskega jezika in jo torej obravnavati (in seveda tudi sklanjati) kot običajen samostalnik moškega spola.

17Zgornja obravnava različnih omenjenih možnosti verjetno govori najbolj v prid sklanjanja s podaljševanjem osnove z -j- ter v prid zapisa brez vezaja, se pravi 'sudoku sudokuja', vendar se zdi tudi sklanjanje 'sudoku sudoka' sprejemljivo in izpričano v dejanski rabi.

18(januar 2008)

19Odgovor je nastal pri predmetu Jezikovnosvetovalni seminar na Univerzi v Novi Gorici