1V SSKJ je kap (v pomenu 'najnižji rob strehe, s katerega se odteka voda') lahko tako moškega (geslo kap -a) kot tudi ženskega spola (geslo kap2 -i).

2Pozdravljeni še enkrat, pošiljam še kratek komentar k zapisu o stanju v SSKJ.

3SSKJ torej beleži samostalnik 'kap' v pomenu 'najnižji rob strehe, s katerega se odteka voda' tako kot samostalnik moškega spola kot tudi kot samostalnik ženskega spola. Bolj smiselno bi bilo morda reči, da SSKJ navaja za poimenovanje te zadeve s korenom 'kap-' dva samostalnika, samostalnik moškega spola in samostalnik ženskega spola.

4Kako je lahko nek samostalnik ali ženskega ali moškega spola, oziroma kako imamo lahko za poimenovanje ene in iste zadeve z istim korenom oziroma isto večkorensko osnovo dva samostalnika, en samostalnik enega spola in drug samostalnik drugega spola? To se morda zdi nenavadno, zato bi najprej omenil, da čim v primerjavo vzamemo več različic slovenščine, npr. razna narečja, dejansko ni tako nepogosto, da iz nekega korena/osnove na enem koncu Slovenije poznajo samostalnik enega spola, npr. ženskega, na kakšnem drugem koncu pa samostalnik drugega spola, torej moškega ali srednjega. En tak primer je sadež, ki ga knjižna slovenščina poimenuje s samostalnikom srednjega spola, namreč 'jabolko', kjer že SSKJ poleg srednjespolnega samostalnika 'jabolko' navaja tudi ženskospolni samostalnik 'jabolka' (npr. 'ena jabolka visi z veje'), nadalje pa lahko dodamo, da se v ljubljanščini ta sadež (v ednini) poimenuje s samostalnikom moškega spola ('en jabuk visi z veje)'. In tudi v kombinaciji okrajšanega korena in pripone -k- to poimenovanja ponekod obstaja kot samostalnik moškega spola ('en jabk visi z veje), marsikje na na vzhodu kot samostalnik ženskega spola ('ena jabka visi z veje'), v nekaterih govorih na goriškem pa kot samostalnik srednjega spola ('eno jabko visi z veje'). Podobno kombinacija korena 'oč-/uč-' in pripone -k- marsikje na vzhodu predstavlja samostalnik ženskega spola ('leva očka se mu solzi'), v Ljubljani samostalnik moškega spola ('levi uček se mu solzi') in marsikje na goriškem samostalnik srednjega spola ('levo očke se mu solzi'). Iz knjižnega jezika je en dobro znan zgled take dvojnosti 'dekle', ki obstaja tako kot samostalnik ženskega spola kot tudi kot samostalnik srednjega spola (dvojnost je dobro znana iz ljudske pesmi, kjer lahko slišite tako 'Dekle je po vodo šla' kot 'Dekle je po vodo šlo').

5Kakšnega slovničnega spola bo samostalnik, ki ga naredimo iz določenega korena, je (še posebej pri netvorjenih poimenovanjih neživih stvari) večinoma naključje oziroma nepredvidljivo (npr. v naravi tistega, s čimer se vozimo po kolesarski stezi, ni nič takega, da bi samostalnik, ki to poimenuje, lahko bil edino srednjega spola, kot je to v knjižni slovenščini pri samostalniku 'kolo'; nenazadnje to vidimo po tem, da imamo za poimenovanje iste stvari tudi samostalnik 'bicikel', ki je moškega spola). Zato ni presenetljivo, da se lahko za poimenovanje iste stvari, četudi vsebuje isti koren oziroma osnovo (kot v primeru 'kap-', 'jabolk-', 'jabk-', 'očk-'), v različnih narečjih oziroma različnih različicah jezika pojavijo samostalniki različnih spolov. Ali se bo v knjižni jezik, kaj šele v posamezen slovar, sprejela samo ena različica ali več, pa često ni več stvar jezikovnega sistema/slovnice ampak bolj stvar razširjenosti posamezne različice, prestižnosti posameznega narečja, sociolingvističnih nazorov opisovalcev in predpisovalcev knjižnega jezika, tipa in obsežnosti slovarja itd. V vašem primeru sta bila v SSKJ sprejeti tako različica, ki 'najnižji rob strehe, s katerega se odteka voda', poimenuje s samostalnikom moškega spola ('stojim pod kapom') kot tudi različica, ki isto zadevo poimenuje s samostalnikom ženskega spola ('stojim pod kapjo'). Isto velja tudi za 'dekle', v primeru 'očk-' pa SSKJ beleži le različici, ki ta organ poimenujeta s samostalnikom ženskega spola ('ena očka se mu solzi') oziroma s samostalnikom moškega spola ('en oček se mu solzi'), ne pa različice, ki ta organ poimenuje s samostalnikom srednjega spola ('eno očke se mu solzi').

6In še za konec: kot rečeno, SSKJ torej beleži 'kap' tako kot samostalnik moškega spola kot tudi kot samostalnik ženskega spola. Glede Amebisovega pregibalnika pa ni tako jasno, da res priznava le drugo možnost, kot omenjate; zdi se namreč možno, da Amebisov nabor vaše besed sploh ne vključuje, pri samostalniku 'kap', ki ga obravnava/pregiba samo kot ženski samostalnik, je zelo verjetno mišljen le samostalnik ženskega spola z medicinskim pomenom. Amebisov pregibalnik namreč ne vsebuje vseh gesel Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Tako na hitro smo v SSKJ našli besedi 'korec' in 'bregeše', ki ju Amebis ne pozna, zelo verjetno pa so izpuščene tudi številne druge manj pogoste, narečne ali kako drugače obrobne besede. No, ampak to niti ni pomembno.

7(junij 2008)