1Vse tri variante (kurec, kurca...; kurac, kurca ..., kurc, kurca ...) so sinhrono gledano sistemsko možne, saj pozna slovenščina več neobstojnih samoglasnikov, med katerimi sta tako e kot a (npr. veter, vetra, vetru ...; priimek Jakac, Jakca, Nixon, Nixna ...), pozna pa tudi enozložnice, ki se končujejo na -rc (npr. priimek Merc, Merca ..., pogovorna beseda šverc, šverca ...). Po SSKJ je pravilno zapisati kurec, izgovor pa bi v normativni izreki po zapisu sodeč bil /kur(c/. V neimenovalniških sklonih neobstojni polglasnik /~/ izpade (enako črka -e-), tako da bi se sklanjalo kurca /kurca/, kurcu /kurcu/ ... Vendar jaz osebno (najbolj poznam Ljubljanščino) še svoj živ dan nisem naletel na izgovor /kur~c/ — izgovorni varianti, ki ju poznam, sta /kurc/ in /kurac/, pri čemer je slednja glede na izvor (srbo)hrvatizem. Resda je pri prehodu iz knjižnega v (ljubljanski) pogovorni jezik ali v sleng izpad takega polglasnika povsem običajen že v imenovalniku, navljub zapisu z -e- (npr. vzorec: knjiž. /vzor(c/, pog. /vzorc/; kozarec: knjiž. /kozar(c/, pog. /kozarc/; Primorec: knjiž. /primor(c/, pog. /primorc/). In v skladu s tem bi bil logičen zapis kurec (kurca ...), kar bi brali/izgovarjali tako, kot (ljubljansko) pogovorno beremo/izgovarjamo vzorec (vzorca ...), torej /kurc/ — beseda je pač pogovorno poimenovanje za penis. Tako bi tudi pri tej neknjižni besedi sledili zapisovalnemu sistemu, ki ga imamo za glasovnostrukturno podobne besede v knjižnem jeziku.

2Vseeno pa je v manj formalnih besedilih — po zgledu izgovora — opaziti zapis brez -e- že pri dosti bolj nevtralnih besedah (npr. Partljičev zapis Štajerc v Ljubljani (ne Štajerec)). Zapisa brez -e- si torej ni težko zamisliti tudi pri zelo neformalni besedi kurc. Nasploh se zdi precej nesmiselno vzpostavljati kakršno koli knjižno normo za zapis besede, ki je izključno del zelo neformalnih govornih položajev. Zapis, ki ne ustreza izgovoru, bi se za tako besedo gotovo marsikomu zdel precejšnja neumnost. (Pri besedah, kot sta vzorec ali kozarec, nas to ne moti, ker smo jih navajeni tudi v bolj formalnih položajih.) Za npr. stripovske nadaljevanke iz revije Mladina pa bi si upal trditi, da bosta zapisa kurac, predvsem pa kurc močno prevladovala pred zapisom kurec, če se bo ta sploh kdaj pojavil. Beseda je pač del ene tistih jezikovnih zvrsti, ki se po logiki stvari ne pustijo voditi zunanjim, npr. akademskim, pa čeprav sistemsko utemeljenim jezikovnim normam. In v tej luči je tudi povsem neumestno govoriti o tem, ali je pravilnejši zapis kurac ali kurec.

3Edino relevantno informacijo bi v tem primeru verjetno predstavljal delež posameznega zapisa besede v korpusih raznih besedil — eno od vrst besedil bi seveda predstavljal tudi relativno jezikovno visoki tip npr. erotične književnosti (kjer se dejansko pojavlja (tudi) zapis kurec), večji delež pa bi verjetno prinesli razni stripi, podnaslovljeni (pornografski) filmi, grafiti itd. (korpusi govorjenega jezika glede zapisa seveda niso informativni). Jasno, ti podatki bi ravno tako ponazarjali rezultat določene norme, konvencije, ki usmerja zapis te besede, a v tem primeru ne bi šlo za nujno podvrženje zapisa splošnim jezikovnosistemskim načelom, temveč za nekakšno neodvisno interno normo pogovornega jezika in slenga.

4Pa še to: Debenjakov Slovensko-nemški slovar ima to geslo navedeno kot kur(e)c, kar naj bi pokazalo, da je v rabi tudi zapis brez -e-.