1Razlika med možnostima, ki ste ju ponudili v pretres, je v ujemanju z različnima deloma osebka. Osebek je v obeh primerih 'oseba Andov Marjan'. V prvem primeru se deležnik po spolu ujema z jedrom osebkove besedne zveze -- 'oseba' -- ki je ženskega spola, v drugem pa se ujema s smiselnim jedrom iste besedne zveze -- 'Andov Marjan' -- ki pa je seveda moškega spola. Ali gre tu za ujemanje z nejedrom ali za reinterpretacijo samostalnika 'oseba' kot samostalnika moškega spola, vam ne bi znal odgovoriti (končnico -a imajo tudi samostalniki druge moške sklanjatve), lahko pa dodam, da se zdi ta možnost z reinterpretacijo intuitivno precej neprepričljiva.

2Gledano povsem jezikovno strukturno, je ustreznejša prva možnost, kjer se deležnik ujema z jedrom besedne zveze. Gledano z bolj pragmatičnega vidika, je smiselnejša druga možnost.

3Meni osebno se zdi prva možnost bolj sprejemljiva od druge. Pogledamo lahko tudi, kako bi se ujemanje obnašalo v primerih, ko ne bi uporabljali imena. Če bi Oliver Mlakar govoril slovensko, bi pri opisu treh moških v Kvizkoteki rekel:

41) Oseba A je prišla iz Delnic.
2) Oseba B je že bila pri nas.
3) Oseba C je hodila na srednjo tehnično.

5Četudi moram priznati, da bi tudi tu, še posebej če bi vedel, da so vse tri osebe moški, prenesel uporabo deležnika v moškem spolu, le da se ti primeri vseeno zdijo manj ustrezni:

64) Oseba A je prišel ...
5) Oseba B je še včeraj kuhal šnops.
6) Oseba C je podkupil izborno komisijo, da bi prišel sem.

7Povsem drugače od ujemanja deležnikov poteka ujemanje samostalniške zveze v predikativnih stavkih. Stavek 7) je namreč sprejemljiv, stavek 8) pa ne.

87) Oseba Peter Antonov je velik zbiralec ženskih poljubov.
8) *Oseba Peter Antonov je velika zbiralka ženskih poljubov.

9Ravno nasprotno kot deležnik pa se obnaša pridevnik:

109) Oseba Janez Mezeg je visoka/ oseba A je visoka
10) ?Oseba Janez Mezeg je visok/ ?oseba A je visok

11Jaz bi med obema možnostima vsekakor dal prednost stavku 9).

12Moj jezikovni čut zaznava ostrejšo ločnico, če kot jedro osebkove besedne zveze izberemo kakšno drugačno besedo (in drug slovnični spol), recimo:

1311) dete Janez Pismeuh ni bilo povito
12) ??dete Janez Pismeuh ni bil povit

14Tu bi jaz brez dvoma dal prednost stavku 11).

15Naj tako zaključim: sprejemljivejše se zdi ujemanje deležnika z jedrom osebkove besedne zveze, ne glede na njen slovnični in tudi naravni spol (zunajjezikovni, biološki spol konkretne osebe). Upamo, da vam bo odgovor v karšnokoli pomoč.