1Na nekaj podobnega smo pred kratkim že odgovarjali. Odgovor sem ravnokar objavil na naši strani. Ogledate si ga lahko tu:
http://www2.arnes.si/%7Elmarus/suss/arhiv/suss-arhiv-000388.html

2Ta odgovor se sklicuje tudi na odgovor
http://www2.arnes.si/%7Elmarus/suss/arhiv/suss-arhiv-000374.html

3Vaše vprašanje je sicer rahlo različno od obeh navedenih, saj ne sprašuje o glagolskem ujemanju sestavljenega osebka temveč o pridevniškem ujemanju s sestavljeno samostalniško zvezo. Zdi se, da je princip ujemanja v obeh primerih primerljiv. Gre za to, da se najbolj sprejemljivo vedno slišijo primeri, kjer se pridevnik ujema z najbližjim samostalnikom.

4Tako se primer (1) sliši precej bolje od primera (2). Enako se primer (3) sliši precej bolje od primera (4). (* in ?* predstavljata stopnjo nesprejemljivosti. Celotna lestvica gre od sprejemljivega k nesprejemljivem takole: BREZ OZNAKE > ? > ?? > ?* > *)

5(1) ?*Dragi prijateljice in prijatelji
(2) Drage prijateljice in prijatelji

6(3) Dragi prijatelji in prijateljice
(4) *Drage prijatelji in prijateljice

7Zdi se sicer, da bi primera (1) in (4) lahko bila bolj sprejemljiva, če bi pridevniku sledila pavza. Še posebej se zdi to mogoče pri (1), saj je moška oblika pridevnika 'dragi' nezanznamovana oblika in se lahko uporablja za naslavljanje kogarkoli. Enako lahko izrečemo 'Spoštovani' kakršnikoli množici, 'Spoštovane' pa samo izključno ženskemu občinstvu.

8Bolj jasno mi deluje vaš drugi primer. Primera (5) in (6) sta sprejemljiva, (7) in (8) pa ne.

9(5) slovenske legende in miti
(6) slovenski miti in legende
(7) *slovenske miti in legende
(8) *slovenski legende in miti

10Enako velja za poljubno samostalniško zvezo. Ujemanje se zdi nujno s prvim samostalnikom (*visoki punce in fantje, *trdne kamni in skale, *dolgočasen knjiga in film).

11Napisal sem, da so primeri primerljivi s primeri iz olinčenega vprašanja, a bi bilo verjetno treba dodati, da je primerljiv predvsem rezultat ne pa nujno tudi razlogi oziroma mehanizmi ujemanja, saj se v enem primeru sestavljena samostalniška zveza ujema z enim in edinim glagolom, v vašem primeru pa se sestavljena samostalniška zveza ujema z načeloma poljubnim številom pridevnikov, kot recimo v primeru (9). Tu lahko dodam, da z večjim številom pridevnikov sprejemljivost "pravilne" različice rahlo uplahne, a obenem nesprejemljivost kakršnekoli druge možnosti naraste. (9) se mojemu ušesu sliši slabše kot (5) in (6), a se obenem (10) in (11) (pa tudi (12)) slišijo precej slabše

12(9) ?stari že večkrat povedani slovenski miti in legende.
(10) **stare že večkrat povedani slovenski miti in legende.
(11) **stare že večkrat povedane slovenski miti in legende.
(12) *stare že večkrat povedane slovenske miti in legende.

13Vendar, ker kakršnakoli nadaljna razprava presega moje razumevanje teh pojavov, vas pa verjetno tudi ne zanima preveč, se v njo ne bom spuščal. Če pa nam bo slučajno na misel prišlo še kaj, se vam bomo oglasil ponovno (bolj kot si ponavljam primere, manj so mi jasni, zato je verjetno najbolje, da tu končam :)).

14(avgust 2005)