1Lepo pozdravljeni
Po veljavnem slovenskem pravopisu napišemo vašo številko z besedo takole: 'milijon sedemsto dva tisoč šeststo dva' (tolarjev)

2Pravopis to opisuje s temi besedami (Slovenski pravopis 1, Pravila, DZS Ljubljana 1990, 1. izdaja, poglavje Pisanje skupaj ali narazen, odstavek 544):
"1. Glavne števnike do 100 in stotice pišemo skupaj: enajst, petindvajset, sedeminsedemdeset; dvesto, devetnajststo. Druge glavne števnike pišemo narazen: sto enajst, dva tisoč, sedem milijonov, tristo tisoč sto (300.100), tristo en tisoč sto (301.100), devetnajststo sestindvajset."
V naslednjem odstavku je navedena za vas relevantna izjema: "Pomni 1. Iz tehničnih in podobnih razlogov vse glavne števnike pišemo tudi skupaj, npr. na položnicah: enajsttisočsedemstotri."

3Tu bi dodal, da zapisovanje celotne številke z eno besedo, kot je to narejeno v zadnjem citiranem odstavku, otežuje branje in olajša napake. Res je sicer, da so zapisi številk z besedo na položnicah in računih le dvojniki, ki se uporabljajo za preprečevanje poneverjanja in potencialno identifikacijo neberljivih številk in torej njihova berljivost ni tako pomembna, saj se jih bomo lotili brati samo, če je s številkasto številko kaj narobe, tako da bodo običajno ostali neprebrani. Vendar se meni osebno vseeno zdi, da je cena neberljivosti višja od koristi lahkosti zapisovanja.

4Skupaj torej pišemo številke, ki sodijo skupaj: imena stotic (dvesto, tristo ...) in številke pod sto (petindvajset, dvaintrideset, štiriinpetdeset ...). Takšno pisanje gotovo olajša branje velikih številk, kar je gotovo pomembno pri zapisovanju številk z besedo

1Predvidevam, da je omenjena (tudi v pravopisu opisana) izjema uporabna na položnicah, čekih in drugih podobnih dokumentih vsaj zaradi dveh razlogov. Prvič se na ta način zapis številk poenostavi. To je pomembno, ker so to dokumenti, ki jih mora vsak občan napisati sam. Poskusite si zamisliti situacijo, kjer bi občan napisal številko z besedo, na blagajni pa bi ček zavrnili, češ da se je občan zmotil, saj ni razdelil števila tam, kjer bi ga moral. Ali pa da bi na banki imeli še posebno pravopisno služno, ki bi izločala pravopisu nesledeče čeke. Karkoli na to temo se zdi popolnoma absurdno. Seveda do tega ne bi prišlo, a bi bilo vseeno smešno ali pa celo nepraktično, če bi bile na vsakem čeku številke ločene drugače. Drugi razlog strogega pisanja skupaj, ki mi pride na misel, je preprečevanje poneverb. Četudi je dodajanje besed v kratke presledke med besedami tako rekoč nemogoče, se zdi vseeno lažje izvedljivo, če je med besedami vsaj nekaj presledka, kot pa če presledka sploh ni.

2Kar se tiče vašega drugega vprašanja, bi rekel, da je stvar vaše svobodne izbire ali boste pred 'milijon' napisali še 'en' ali ne. Dejansko se zdi raba brez števnika 'en' precej bolj pogosta (nezanesljiv pregled pogostosti v Novi besedi da razmerje 9000+ : 124 v prid zapisovanju brez števnika), a to še ne pomeni, da števnika ne smete uporabljati. Zdi se, da je raba brez števnika 'en' še toliko bolj pogosta, ko se zapisuje bolj komplicirana števila, recimo 'milijon tristo tisoč'. A tudi tu verjetno ni nikakršnega pravila.

3Lanko (februar 2006)