1Po SS imajo glagoli, ki se v nedoločniku končajo na -eti in imajo v 1. osebi ednine končnico -im, v deležniku na -n končnico -en. Po tem vzorcu lahko tvorimo oblike za vse glagole te skupine. Oblike za vaš primer: žel-eti, žel-en, žel-enje.

2Seveda pa tudi tu obstaja nekaj posebnosti, med katere sodi tudi vaša oblika zaželen/zaželjen. Po zgornjem pravilu izpeljemo oblike iz glagola želeti: želen, zaželen, poželenje.

3SS navaja, da se poleg predpisane in sistemsko ustrezne oblike (zaželen) pogosto rabi tudi oblika zaželjen (delno tvorjena po zgledu samostalnika želja). SP 62 navaja le obliko želen. V SSKJ nastopa v okviru gesla zaželeti podgeslo zaželen, s pripisom tudi zaželjen. Janez Sršen v svojem priročniku svetuje, da naj bi namesto oblik željen, zaželjen raje uporabljali obliki želen, zaželen.

4Kot vidite, sta v rabi obe obliki, normativno ustreznejša je oblika zaželen, saj gre (izvorno) brez dvoma za deležnik, in ta je oblikovno odvisen od glagola, ne od samostalnika. Vendar jezikovna raba marsikdaj uzakoni tudi sistemsko nelogične oblike.