1Ker ste rekli, da se vam ne mudi dobiti odgovora na zastavljeno vprašanje, smo si za odgovarjanje vzeli malo več časa (oz. smo na vprašanje za nekaj časa celo pozabili). Verjetno pa vseeno niste pričakovali, da si bomo za vaše vprašanje vzeli toliko časa.

2Vprašanje, ki ga postavljate ni enostavno, zanimivo pa je tudi s povsem jezikoslovnega stališča (lahko bi se reklo tudi znanstvenega). Četudi smo o podobnih primerih nekoč že malo razmišljali, žal kakšnega zares jasnega odgovora ne premoremo.

3Vaše vprašanje je povezano z nekaj vprašanji, na katera smo pred kratkim odgovarjali in jih pred par dnevi tudi objavili na naši strani. Dosegljiva so tu:
http://www2.arnes.si/%7Elmarus/suss/arhiv/suss-arhiv-000374.html
http://www2.arnes.si/%7Elmarus/suss/arhiv/suss-arhiv-000388.html

4Podobno kot v vašem vprašanju je v zgornjih odgovorih problematično ujemanje s sestavljenim osebkom, kjer se glagol lahko ujema le z enim delom osebka. Drugače kot v vašem vprašanju sestaljeni osebki v zgornjih odgovorih vsebujejo veznik 'in', medtem ko vi sprašujete po vezniku 'oziroma'. Drugačnemu vezniku navkljub se zdi, da je princip ujemanja enak. Kakor je razloženo v zgoraj navedenih odgovorih, je pri teh stvareh težko, če ne kar nemogoče, govoriti o pravilih. Načeloma velja, da se primeri, kjer se glagol ujema z najbližjim delom osebka bolj sprejemljivi od primerov, kjer se glagol ujema z bolj oddaljenim delom osebka. Tako se primera (1) in (3) slišita bolje kakor (2) in (4).

5(1) Varuh oziroma varuhinja človekivih pravic je pristojna ...
(2) *Varuh oziroma varuhinja človekivih pravic je pristojen ...

6(3) Najbolj pristojen za takšne pritožbe je varuh oziroma varuhinja človekovih pravic.
(4) *Najbolj pristojna za takšne pritožbe je varuh oziroma varuhinja človekovih pravic.

7Poudariti moram, da je sprejemljivost zgornjih primerov odvisna od intonacije in premorov. Navedene sodbe veljajo za nevtralno intonacijo, kjer je celoten stavek izgovorjen enotno. Če primer (2) izrečemo kot (5) ali (6), se zdi ujemanje s prvim delom sestavljenega osebka vsekakor bolj normalno. (# označuje premor, velikost črk označuje povdarek (velike črke so poudarjene), oklepaj pa tip intonacije - besede znotraj okepaja so izgovorjene z nižjim tonom, malo tišje ter z lastno intonacijo (ločeno od ostalega stavka).

8(5) VARUH # (oziroma varuhinja) # ČLOVEKOVIH PRAVIC je pristojen ... / ?? pristojna
(6) VARUHINJA # (oziroma varuh) # ČLOVEKOVIH PRAVIC je pristojna ... / ?? pristojen

9Vendar bi v takem primeru težko govorili o sestavljenosti osebka, saj ima zveza 'oziroma varuhinja' v (5) status vrinka in torej ni enakovreden del stavka. Ko se boste odločali o ujemanju pazite tudi na intonacijo.

10'Oziroma' je netipičen veznik, saj ostali vezniki običajno zahtevajo needninsko glagolsko ujemanje. Tako se obnaša tudi pomensko bližnji 'ali' v (7), kjer bi bilo kakršnokoli drugačno ujemanje nemogoče, recimo v (8), in (9).

11(7) Jutri nas bosta obiskala Janko ali Metka.
(8) *Jutri nas bo obiskal Janko ali Metka.
(9) *Jutri nas bo obiskala Janko ali Metka.

12Needninsko ujemanje z 'oziroma' se zdi nemogoče. V vašem primeru je zveza 'oziroma varuhinja' samo dodatna obrazložitev osebka, rekoč, da varuh ni nujno moškega spola. Needninsko ujemanje je nemogoče, ker je govora o eni sami osebi. Imamo namreč enega samega varuha/varuhinjo človekovih pravic. Druga zamišljiva relevantna raba veznika 'oziroma' je kot popravek prej povedanega, kot recimo v primeru (10). Ker je tu zopet govora o eni sami osebi in osebek v bistvu niti ni sestavljen (osebek je v resnici samo 'Pavla', 'Peter' pa je le del nedokončanega stavka), je needninsko ujemanje zopet nemogoče. (Po SSKJ ima 'oziroma' tri pomene/rabe: 's prej omenjenim sestavljenim osebkom' (otroka sta stara 10 oziroma 14 let), s pomenom 'ali' (naročite se lahko na celo zbirko oziroma na posamezne knjige), ali 'za popravek in dopolnilo' (ko sva prišla oziroma prilezla na vrh))

13(10) Peter oziroma (ne, /pardon,) Pavla je prišla domov.

14Needninsko ujemanje je torej povsem razumljivo. Problematično ujemanje v spolu pa se zdi najobičajnejše z najbližjim delom osebka, še posebej, če zveze 'oziroma X' ne degradiramo na običajen vrinek, ki bi ga običajno vtaknili med oklepaje.

15Problematika ujemanja s sestavljenimi osebki z drugačnimi vezniki je bolj na široko in z več primeri razločena v obeh navedenih odgovorih. Da se ne bi sedaj tu ponavljal, vam svetujem, da si ju preberete.

16Upam, da smo vam z odgovorom (oz. povezavami na ravnokar objavljene odgovore) kakorkoli v pomoč.

17(avgust 2005)