1Iz vašega vprašanja ni najbolj jasno, kaj imate v mislih. Če vas zanima, kako se imenuje veda, ki preučuje razvoj oblike besed, razvoj pomena besed in pa izvor besed (torej od kod posamezna beseda izvira oziroma iz katere stare besede se je razvila in s katerimi drugimi besedami je sorodna, v smislu skupnega prednika), je to etimologija. Vendar etimologija ni samo veda o korenih besed temveč veda o zgodovini besed in besednih delov na sploh. Z vidika izvora in razvoja oblike in pomena preučuje polnopomenske korene, posamezna obrazila in kombinacije polnopomenskih korenov in obrazil (torej celih besed).

2S stališča izvora ugotavlja, od kod posamična beseda izvira, ali je, če vzamemo slovenščino, posamična beseda del slovenščine že od nekdaj in je torej bila prisotna tudi v praslovanščini in praindoevropščini ali pa je bila v slovenščino dodana iz kakega drugega jezika, in če je tako, iz katerega jezika. Pri razvoju oblike in pomena pa ugotavlja, kako je v zgodnejših obdobjih jezika zgledal posamezen koren ali obrazilo oziroma kakšen pomen je imela posamezna oblika (ali enak, ali podoben, ali čisto različen od današnje oblike oz. od njene današnje ustreznice).

3Seveda se pri vsem tem običajno gleda na polnopomenske korene besed, če ne zaradi drugega zato, ker je polnopomenskih korenov (npr. hiš-, drev-, morj-, šip-, stol-) nepreštevno več kot funkcijskih obrazil (npr. -a, -ova, -jo) (to je seveda povezano s tem, da se polnopomenski koreni v jezik tudi pogosto dodajajo, npr. z računalniki vpeljani koren 'klik-', medtem ko je nabor funkcijskih obrazil v jeziku precej bolj stalen). Neglede na to pa so tudi obrazila predmet spreminjanja in sposojanja, zato pač ne moremo reči, da se etimologija ukvarja samo s polnopomenskimi koreni.

4Slovar slovenskega knjižnega jezika razlaga besedo 'etimologija' takole:

5etimologíja: lingv. veda o zgodovini besed, posebno njihovega izvora in pomena: ukvarjati se z etimologijo; strokovnjak za etimologijo // razlaga izvora besede: objaviti nekaj novih etimologij; najti etimologijo besede izvor besede / ljudska etimologija (nestrokovno) razlaganje izvora besed po slučajni podobnosti

6Še ena veda, ki se po svoje ukvarja tudi s koreni besed, pa bi lahko bila tudi morfologija oziroma s slovenskim izrazom 'oblikoslovje'. Morfologija namreč preučuje današnjih besed s stališča tvorjenosti, vendar se za razliko od etimologije ne ukvarja z vprašanji, od kod je kak del besede prišel v današnjo slovenščino, kako se je oblikovno razvijal in kako se je razvojal njegov pomen, temveč le z vprašanjem, v kakem razmerju so posamični deli besede drug proti drugemu. Ker je 'koren' osrednji pomenonosni del besede, bi lahko rekli, da morfologija preučuje razmerja med koreni besed in obrazili, s katerimi se koreni pojavljajo.

7Na kratko smo vam predstavili eno glavnih delitev v jezikoslovju (pa verjetno ne le tam), namreč ločitev na preučevanje razvoja neke oblike in preučevanje trenutnega stanja neke oblike. Besede (njihovo tvorjenost, pomen, obliko itd.) lahko preučujemo skozi čas, torej njihovo spreminjanje in izvor, ali pa le njihovo današnje stanje, torej njihovo notranjo sestavljenost, razmerja med njenimi deli in razmerja z bližnjimi besedami. Z zgodovino besede se ukvarja 'etimologija', s trenutnim stanjem tvorjenosti besede pa morfologija.

8Lahko pa da je veda, ki zanima vas, leksikografija (po Slovarju slovenskega knjižnega jezika 'veda o besednem zakladu kakega jezika') oziroma leksikalno pomenoslovje. Ta veda se ukvarja s pomeni besed. Podobno kot morfologija preučuje razmerja med koreni in obrazili, le da se tega loteva izključno s pomenskega vidika. Pomensko gledano tvorijo koreni besed njihovo jedro, saj obrazila stvarnega pomen korena le dopolnjujejo oziroma ga v primeru slovničnih obrazil (npr. obrazila za spol/sklon/število) niti ne spreminjajo.

9(marec 2007)