1Na Šussu je prišlo do koordinacijskega spodrsljaja, tako da sta na vaše vprašanje odgovorila kar dva Šusskota — vsak seveda malo po svoje. V skladu s Šussovim načelom, da ne obstaja en edini pravilni odgovor, vam pošiljamo kar oba. Ločena sta s črto.

2SSKJ besede istospolnež ne pozna, navaja pa izhodiščno besedo te izpeljanke, namreč pridevnik istospolen, ki se lahko v zvezi istospolna nagnjenja uporablja tudi s pomenom homoseksualen.

3Prenos pomena s te zveze na izpeljani samostalnik se da razumeti v luči iskanja karseda neoznačene (nevtralne) besede, ki bi označevala ljudi s homoseksualnimi nagnjenji. Tako kot so se ljudje pred časom začeli ogibati rabi besede peder ter jo začeli zamenjevati z buzerant in s homoseksualec, sta si kasneje tudi ti zadnji dve besedi pridobili slab sloves. Postali sta slabšalni, njuna raba pa nezaželjena, saj se zdi, da hočemo z besedo buzi ne le reči, da je nekdo gej, temveč da je zato tudi manjvreden človek. Prišlo pa bi lahko tudi do napačnega razumevanja, saj nam tako peder kot buzi že dolgo predstavljata tudi povsem običajni žaljivki.

4Podobno se zdaj očitno dogaja besedi homoseksualec, ki je delno že postala slabšalna/žaljivka in torej ne najbolj primerna za politično korektno nevtralno označevanje neke lastnosti posameznika ali dela družbe, ki ga nočemo posebej ločevati.

5Vsej tej razlagi navkljub pa vam brez težav pritrdimo, da je raba besede istospolnež v pomenu homoseksualec logično nesmiselna (v duhu razmišljanja, kot ga razvijate v vprašanju) in jo zato tudi odsvetujemo. Če že iščemo druge, nevtralnejše besede, se je pravilneje obrniti na lastnike besede (tiste, ki jih beseda najbolj zadeva/označuje). Moški homoseksualci so se pred časom oklicali za geje (oz. gaye, vendar gre tu za izvorno angleško besedo, ki v primeru angleškega zapisa v slovenščini deluje moteče).

6Tu bi se dalo še kaj povedati o teoriji in nesmislu menjanja besed, po drugi strani pa o inherentni nestanovitnosti besed za označevanje raznih tabuiziranih in družbeno občutljivih tem. A s tem bi se ta odgovor znatno podaljšal, njegovo sporočilo pa zelo verjetno zameglilo.

7Besede istospolnež SSKJ ne navaja, pozna pa pridevnik istospolen, ki ga razloži kot ki je istega spola. V geslu najdemo tudi primer istospolna nagnjenja (tj. homoseksualna), kar pomeni, da ima lahko iz tega pridevnika tvorjeni samostalnik oba pomena: tisti, ki je istega spola in tisti, ki ima istospolna nagnjenja. Ne vem sicer, ali se novinarji zavedajo te slovarsko evidentirane pomenske dvojnosti ali pa se jim beseda preprosto zdi zanimiva, sveža ali pa celo nevtralnejša od izraza homoseksualec. Se pa strinjam, da bi bilo veliko elegantneje, če bi novinar v omenjenem primeru preprosto napisal, da so jajčece oplodili s spermo enega od partnerjev.

8Pa še to: zanimivo se mi zdi, da je pisec uporabil izpeljavno končnico -než in ne -nik. Obe sta večinoma sicer pomensko prekrivni, vendar je slednja veliko produktivnejša — v OSSJ najdemo podatek, da se -než v SSKJ pojavi le v 352 besedah, -nik pa kar v 1974 besedah.