1V slovenščino smo besedo 'vodka', ki poimenuje vrsto žgane pijače, prevzeli iz ruščine. Tvorbeno gledano gre v ruščini pri besedi 'vodka' za manjšalnico, tvorjeno s spojitvijo manjšalnega obrazila '-ka', ki ga v isti vlogi poznamo tudi v slovenščini, in korena 'vod-', ki je istopomenski s slovenskim korenom vod- (ruska 'vodá' ustreza slovenski besedi 'voda') (Marko Snoj, Slovenski etimološki slovar (druga izdaja), Založba Modrijan, Ljubljana 2003). Lahko bi torej rekli, da ruska 'vodka' zgodovinsko gledano oblikovno ustreza slovenski besedi 'vodica' (kadar s tem ne poimenujemo kolonjske, ali tudi 'vodka', kadar s tem ne poimenujemo žganja), le da se je za izvorno gledano sicer prozorno sestavljeno besedo s približnim pomenom 'majhna voda'/'voda (v afektiranem govoru)' ustalil besedotvorno neprozorni pomen '(določene vrste) žgane pijače'.

2Morda vas zanima tudi, če torej za besedo 'vodka' v slovenščini lahko rečemo, da je sestavljena iz korena vod- in pripone -ka -- besedo smo, kot rečeno, sicer prevzeli kot celo, že sestavljeno, vendar ker bi bila ta celota zaradi sorodnosti slovenščine in ruščine tudi v slovenščini načeloma lahko razgradljiva na prav isti način, ni izključeno, da smo slovenski govorci to celoto kljub njenemu iz golega besedotvorja nepredvidljivemu pomenu (torej kljub pomenu 'vrsta žgane pijače' in ne 'majhna voda'/'voda (v afektiranem govoru)') reanalizirali in jo v spontani jezikovni rabi razgrajujemo. Odgovor na to vprašanje je vse prej kot lahek. Dejansko se s tem konkretnim vprašanjem (in s podobnimi vprašanji v slovenščini nasploh), kolikor je meni znano, še nihče ni ukvarjal. In tudi za ruske govorce, kolikor vem, še ni bilo dokazano, da bi v spontanem govoru besedo sproti razgrajevali, kljub temu da je zgodovinsko gledano pri njih beseda vsekakor razgradljiva sestavljenka. Dosedanje psiholingvistične študije (npr. Dukova-Zheleva, Geber, Kharlamov, Toncilescu, Kazanina 2006) nakazujejo, da je 'vodka' v ruščini (kjer je danes v rabi bolj ali manj samo s pomenom žgane pijače) prepoznavana kot celota in ni razgrajevana, torej da besedo 'vodka' ruski govorci prepoznavajo bistveno drugače, kot bi slovenski govorec prepoznaval npr. besedo 'rutka' (< 'ruta') ali 'pirček' (< 'pir') (tudi ko sta besedi glasoslovno glasoslovno praktično povsem primerljivi). Lahko pa dodam, da so bile tovrstne študije izvajane z bolj klasičnimi eksperimentalnimi metodami (npr. merjenje reakcijskega časa pri prepoznavanju besed), zato se postavlja vprašanje, če bi enake rezultate dobili tudi ob uporabi raznih metod, ki zadeve primerjajo s pomočjo možganskih magnetnih aktivacij ipd.

3(november 2006)