Meni

Kaj je bolj prav, 'oljčno olje' ali 'olivno olje'

oljčno olje olivno olje variacija Julijana Bavčar narečne različice slovenščina

vprašanje

1Prosim za tolmačenje pravilne/ nepravilne uporabe besedne zveze za "OLJČNO OLJE", ki naj bi pomenilo snov, ki jo pridobivamo s stiskanjem (in ostalimi postopki) plodov oljke - oliv. Menim namreč, da je gornja besedna zveza primerna za olja, ki bi jih dobili iz drugih delov drevesa oljka (listi imajo dosti eteričnih olj, morda lubje, ...). Za snov, ki jo pridobivamo z obdelavo plodov, smo v preteklosti največkrat uporabljali besedno zvezo "OLIVNO OLJE", ki je po mojem skromnem mnenju tudi primernejša.

odgovor

1Ker se nihče od nas ni podvizal, je čisto slučajno in nehote namesto nas opravila delo ga. Julijana Bavčar, sodelavka časopisa Delo, in v prilogi Književni listi dne 13. maja 2002 objavila članek, ki obravnava točno ta primer. Ker Delova domača stran nima stalnega arhiva in vas k članku ne moremo napotiti preko spleta, vam omenjeni članek citiramo kar tukaj:

2Julijana Bavčar: Oljčno ali olivno olje? (Delo, Književni listi, 13. 5. 2002, str. 3)

3"Prijatelji in kolegi mi zadnjem času zaskrbljeno, kdaj celo sumničavo zastavljajo vprašanja: "Je bolj prav olivno ali oljčno olje?", "Zakaj ne smemo več reči olive in olivno olje?", "Mar res drži, da oljka ni samo drevo, temveč tudi sadež, ki ga dobiš na pici?", "Je oliva prepovedana? Kateri od obeh izrazov je v slovenščini dovoljen?"

4Dovoljen? Dovoljena sta oba. Beseda namreč ni meteorit, ki prileti z neba in okamenel obleži na tleh. Je kot oljka, ki pod pravim soncem požene tako grčaste korenine, da se iz zemlje rodi življenje tudi po najtrši zmrzali, in je kot oliva, ki je k nam pripotovala od drugod, s sosedi in njihovo kulturo - načinom življenja, vrednotami in sadeži.

5V življenju vzamemo malo tu in malo tam. Podobno je v jeziku. Oljka je svetopisemsko drevo in njena zimzelena vejica je še vedno simbol miru. Na slovenskem ozemlju so oljke stoletja dolgo uspevale in obrodile samo v Slovenski Istri, v zadnjih letih pa so nekaj nasadov uredili tudi v Brdih. Ohranjeni viri dokazujejo, da je oljčno drevo na naših istrskih tleh raslo že v šestem stoletju. Istrani so z njo živeli, jo negovali in tam je nastalo tudi njeno ime: oljka. Slovaropisca Megiser in Alasia, ki sta na prehodu iz 16. v 17. stoletje popisala tudi besednjak slovenskega etničnega ozemlja, sta tu naletela na oliko, tudi Gutsman je 18.stoletju na naših tleh slišal izraza, ki ju je zapisal olika in oleika. Stare dokumentirane oblike pridevnikov so oljikin, oljikov, oljičen in oljski, oljčen.

6V Slovenski Istri so oljki (drevesu in njegovim plodovom) vedno rekli tako - in ker se tudi istrska govorica po izgovarjavi glasov po krajih razlikuje, lahko ponekod slišimo vulke in drugje ueljke.

7V prvi polovici 20. stoletja je večino oljčnih nasadov v Istri poškodovala zmrzal in kmetje so jih, ker niso vedeli, da bi iz ohranjenih korenin zrasla nova drevesa, izruvali. Nasade so začeli obnavljati šele desetletja pozneje.

8Vmesni čas je bil tudi zaradi zgodovinskih okoliščin povezan z močnim italijanskim vplivom, tudi jezikovnim.Vendar je izraz oliva (v italijanščini je sadež oliva, drevo ulivo in olivo latinsko pa je v obeh primerih oliva) v fini jezik oz. govorico višjih slojev, ki niso imeli pravega stika z zemljo, prek t.i. kulturne izmenjave prišel že prej, delno tudi s severa z nemščino. Za novejši čas pa so tako in tako značilni hitrejši in prodornejši vplivi - tudi pri prevzemanju zdravih prehranjevalnih navad.

9Slovar slovenskega knjižnega jezika priznava tako olivi kot oljki enako veljavo: plod je lahko oljka ali oliva, tudi drevo je lahko oliva, čeprav redkeje kot oljka, olje je oljčno ali olivno. Solato si torej lahko tudi knjižno belite, s katerim želite.

10Severneje v Sredozemlju ko obrodijo oljke, več zdravilnih lastnosti ima iz njih iztisnjen sok, zatrjujejo strokovnjaki. Ena takih izjemnih leg je tudi Slovenska Istra. Zato se v zadnjem času veliko pozornosti posveča domačim nasadom in olju. To naj bi postalo posel in vir zdravja. In ime zanj? Jaz se zavzemam za obliko, ki je skupaj z drevesom in posebno ljubeznijo zrasla na domačih tleh."

11Naj dodam samo še to, da je vam tuja različica, oljčno olje, danes nekako modna (tudi avtorica se je odločila zanjo), verjetno zato, ker je prišlo v modo vračanje k tradicionalnemu v najširšem pomenu besede. Menda pa se je tudi biološka stroka opredelila, da bi plod drevesa 'oljke', ki ga je večina slovenskih govorcev do nedavnega poznala kot 'olivo', poimenovali raje kot 'oljko'. Razlogov za to ne poznam. Iz tega pa sledi tudi premik od 'olivnega olja' k 'oljčnemu olju'. Taka, vsaj za večinski slovenski govor dokaj umetna preimenovanja so često neuspešna, temu pa, sodeč po trenutni rabi, kaže kar dobro. Če na vseh steklenicah s tovrstnim oljem po novem striktno piše 'oljčno olje', ni vrag, da ne bomo sčasoma tudi najbolj zadrti preklopili ...