tvorjenje besed izpeljanke sklanjanje rodilnik besedišče kustodinja izvor besed tvorjenje besed izpeljava izvor besed iz latinščine tvorjenje besed
1V Slovarju slovenskega knjižnega jezika ne najdem moške oblike poklica kustudinja. Zanima me ali moška oblika tega poklica sploh obstaja? V slovarju so samo sledeči pojmi: kustodinja -e ž, muzejska uslužbenka z visoko izobrazbo, ki zbira, vzdržuje in proučuje muzejske predmete: izkopavanje je vodila kustodinja; kustos -a m, muzejski uslužbenec z visoko izobrazbo, ki zbira, vzdržuje in proučuje muzejske predmete: razstavo je pripravil kustos / biti imenovan za kustosa / galerijski, muzejski kustos; kustosinja -e ž, ženska oblika od kustos: razstavo je pripravila kustosinja
1Iz razlag pojmov, ki ste jih navedli v vprašanju, je jasno, da sta kustodinja
in kustosinja
dve poimenovanji istega poklica in da obstaja za moške osebe istega poklica le eno poimenovanje.
2V Verbinčevem Slovarju tujk obstaja le geslo kustos
. Beseda kustos
izhaja iz latinske besede custos
s pomenom varuh
, čuvaj
, katere rodilniška oblika je custodis
. Rodilnik (oz. vsi neimenovalniški skloni) je v latinščini pomemben, saj se iz njega vidi osnovo (custod-
), ki naj bi bila osnova za izpeljave (tudi slovenskih besed) ter tudi za besede v latinščini sorodnih jezikih (custode
je po italijansko čuvaj
, hišnik
, tudi v francoščini je — sicer s spremenjenim pomenom — ohranjena oblika custode
in ne *custos-
).
3Z dokaj veliko mero gotovosti lahko trdimo, da je torej kustos
osnovna oblika za ta poklic, ki sta ji bili v slovenščini dodani še izpeljanki za ženski spol. Vendar so izpeljevalci izhajali iz dveh različnih oblik, enkrat iz slovenske besede kustos
, drugič pa iz rodilniške oblike custodis
(verjetno preko nemške besede der Kustode
s pomenom kustos
). Zelo verjetno je tudi beseda kustos
prišla do nas preko nemščine, saj nemščina pozna tudi besedo der Kustos
.
4Moška oblika poklica kustodinja (in kustosinja
) je torej kustos
, naj vas nikar ne moti, da sta si besedi rahlo različni.