1Univerzalni nabor besed bi, če sklepamo po ustaljeni jezikoslovni terminologiji, moral pomeniti tisti nabor besed, ki je skupen vsem jezikom (torej vsemu človeštvu), ne glede na njegovo vlogo v komunikaciji in osnovnost njegovega pomena. Neka logika nam vseeno govori, da bi med univerzalno besedišče morale spadati besede s karseda osnovnim pomenom, ki bi bile zaradi svoje osnovnosti tudi zelo pogoste.

2Ustaljeno imenovanje nabora besed, ki naj bi bil po vaših besedah osnoven tudi v smislu sporazumevanja, pa je osnovni slovar ali osnovno besedišče. Navajamo priložnostni prevod odstavka iz knjige Principles of Historical Linguistics H. H. Hocka:

3V vseh jezikih so določene besede bolj osnovne in nenadomestljive za človeško komunikacijo in preživetje od ostalih, ne glede na posebnosti kulturnega okolja. Osnovno besedišče vsebuje funkcijske besede, kot so in, ali, toda, zaimke kot recimo jaz, ti, to, glagole in samostalnike, ki se nanašajo na vsakdanje dejavnosti in predmete, kot na primer jesti, spati, početi; sonce, luna, dež.

4Besede iz osnovnega besedišča se v razvoju jezika manj oziroma drugače spreminjajo, ker so pač neprenehoma v uporabi, zato so znotraj zgodovinskega in primerjalnega jezikoslovja še kako pomembne. Tako na primer glagol biti v številnih modernih jezikih spada med t. i. nepravilne glagole (pregiba se drugače od ostalih glagolov, ker dlje ohranja stare oblike). Obstajajo še omenjenemu sorodni pojmi, na primer glagolski primitivi. To naj bi bili najosnovnejši glagoli tipa biti, iti, imeti itd.

5Da obstajajo pojmi, ki jih tako ali drugače ubesedujejo vsi jeziki, ni prav nič čudnega, saj so vsi uporabniki jezika ljudje, ki imajo med seboj marsikaj skupnega. Tako vsi živimo na zemlji, hodimo po nogah, jemo z usti, vemo, kaj je sonce in kaj dež itd. Tak univerzalni nabor besed gotovo obstaja, nikakor pa ne moremo z gotovostjo trditi, da so te besede danes najbolj uporabljane, najbolj splošne in najbolj nujne (gotovo pa kotirajo precej visoko na teh lestvicah, vsaj med polnopomenskimi besedami). Po drugi strani se svet zelo hitro spreminja in vsaj za besedi računalnik in splet bi že lahko trdili, da sta (ali pa šele bosta) zelo pogosto rabljeni.

6Za slovenščino raziskave o frekvenci pojavljanja besed še potekajo. Najbolj uporabljane besede so seveda običajne funkcijske (nepolnopomenske) besede (je, v ...), ki, kot je omenjeno zgoraj in kot ste pravilno predpostavili, spadajo v osnovno besedišče. Za raziskave o pogostosti besed potrebujemo predvsem velik korpus (zbirko) besedil, po možnosti v elektronski obliki, ki omogoča lažje iskanje. Kaj takega v Sloveniji še ne obstaja, je pa v nastajanju. Več o tem projektu — projektu FIDA — lahko izveste na naslovu http://www.fida.net. Kaj več o tem, kakšno je jedro te skupine besed za slovenščino, pa bodo lahko povedale raziskave, ki bodo temeljile na korpusu, npr. na FIDI. Do takrat lahko (za slovenščino) o tem bolj ali manj le ugibamo.

7Dodatne literature o tej temi na COBISS-unismo našli. Mogoče bi je našli več v kaki popolnejši zbirki strokovne literature, vendar vas nismo hoteli prikrajšati za užitke ob iskanju. Kot vir nadaljnje literature bi vam lahko služila tudi zgoraj citirana knjiga: H. H. Hock, Principles of Historical Linguistics, Mouton de Gruyter, Berlin, 1991.