Meni

Kako pisati odstotne deleže

Marina Koglot, Rok Žaucer in Franc Marušič

pravopis slovenščina dvodelna imena avtomobilska imena

vprašanje

1Kako je pravilno napisati odstotni delež? Npr. Podjetje x je objavilo prodajo 20-odstotnega deleža podjetja y. Večkrat sem zasledila zapis 20 %, kar po mojem "pomeni" 20 odstotkov, ne pa da dvajsetodsotni ...

odgovor

1Za uvod bi razložili, kaj je odstotek (/procent) oziroma kako ga razlaga Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ). Torej:

2odstotek -tka: del na sto enakih delov razdeljene celote: snov ima enajst odstotkov primesi; proizvodnja je za sedem odstotkov [7%] večja kot lani / izraziti v odstotkih. ekspr. negotovost z odstotkom upanja z malo upanja // ed. količina, izražena s tem delom: odstotek smrtnosti pada; ugotavljati odstotek alkohola v krvi; povprečni odstotek tolšče v mleku; gnojila z majhnim odstotkom dušika.

3procent -enta: 1. del na sto enakih delov razdeljene celote; odstotek: proizvodnja je za sedem procentov [7 %] večja kot lani / preračunati v procente // ed. količina, izražena s tem delom: ugotavljati procent primesi v snovi 2. mn., žarg. provizija: dobiti, izgovoriti si procente

4Že v slovarskem geslu izvemo, da besedo lahko zapišemo na dva načina, s črkami (odstotek) ali z znakom za odstotek (%). Ob tem se sicer pojavi tudi vprašanje, kdaj se odstotek zapiše z znakom in kdaj z besedo, a se s tem tu ne bomo ukvarjali (odgovora pa -- po svoje niti ne presenetljivo -- ne najdemo v nobenem priročniku, ravno tako ne pri rabi drugih merskih enot, npr. meter / m, kilogram / kg ...).

5Za začetek povejmo, da Slovenski pravopis (2001; SP) svetuje, da znak '%' zapisujemo nestično, torej '75 %'. Čeprav bi morda kdo na podlagi tega že kar sklenil, da naj tudi v besedi 'dvajsetodstoten' ob nečrkovnem zapisu med številko in znakom '%' stoji presledek, bi radi izpostavili dve stvari. Kot prvo omenjamo, da to vodilo ni niti kaj prida praktično, niti v dejanski rabi vsesplošno upoštevano, niti ni način zapisa nevemkako pomemben; slednje je nenazadnje razvidno tudi iz tega, da SSKJ v geslu 'odstotek' nečrkovni zapis ponazarja s stičnim zapisom '7%', v geslu 'procent' pa z nestičnim '7 %' (pri tem gre sicer verjetno za spodrsljaj, ampak pri stvareh, kjer je stvar jasna in tudi pomembna, v SSKJ podobnih spodrsljajev ni zaslediti), pa tudi iz tega, da je Slovenski pravopis v eni zgodnejših izdaj svetoval ravno nasprotno, torej stični zapis (glej http://www2.arnes.si/~lmarus/suss/arhiv/suss-arhiv-000342.html). Kot drugo pa naj omenimo, da je to SP-jevo načelo nestičnosti po vsej verjetnosti predlagano le z mislijo na nečrkovno zapisovanje besede 'odstotek', ne pa z mislijo na nečrkovno zapisovanje besede 'n-odstoten'; na to lahko sklepamo že iz zapisa, ki ga SP svetuje pri črkovnem oziroma deloma črkovnem zapisu, namreč 'dvajset odstotkov' oziroma '20 odstotkov' po SP pišemo s presledkom, 'dvajsetodstoten' oziroma '20-odstoten' pa po SP pišemo prvo skupaj in drugo z vezajem. Nikakor torej ni rečeno, da smemo zaključiti, da bi SP svetoval nestičnost tudi, če rabimo znak '%' v zapisu besede 'x-odstoten'.

6Pravite, da po vašem zapis '20 % deleža' pomeni 'dvajset odstotkov deleža' in ne 'dvajsetodstotnega deleža'. Vsaj če se strinjamo z zaključkom prejšnjega odstavka, potem neposrednega odgovora na to, ali imate -- v luči pravopisnih napotkov Slovenskega pravopisa -- v tem prav ali ne, v SP ne najdemo. Ker sklepanja, na katerem sloni vaše mnenje, niste eksplicirali, in ker se nam zdi, da se da vaše vprašanje interpretirati na dva načina, bomo omenili oba.

7Prva možna interpretacija vašega vprašanja je, da vaše mnenje izhaja iz pravopisnega napotka, da se pridevniki, ki združujejo nečrkovno zapisano število ('20') in črkovno zapisan pridevnik ('odstoten'), pišejo z vezajem, torej '20-odstoten' (in ne recimo '20 odstoten' ali '20odstoten'). Ker SP drugega možnega zapisa takih pridevnikov -- torej s kombinacijo nečrkovnega zapisa števila ('20') in nečrkovnega zapisa besede 'odstoten' ('%') -- ne omenja posebej, lahko o vašem primeru načeloma sklepamo takole. Morda, da SP te možnosti ne omenja, ker je ne dopušča. Lahko pa, da njej primanjkljaj pomeni le, da moramo pri njeni uporabi posplošiti prej omenjeno načelo; ker SP svetuje vezajni zapis '20-odstoten delež', bi torej morda svetoval tudi zapis '20-% delež' (in ne npr. '20 % delež' ali '20% delež'). Sicer se moramo zavedati, da gre pri tem že za našo interpretacijo odsotnosti omembe, ne za ekspliciten SP-jev napotek, in da zato ne moremo pričakovati, da bo stanje enako interpretiral vsak uporabnik SP-ja; kdo drug bo morda sklenil le, da ima s stališča SP pri zapisu v takih primerih očitno povsem proste roke; spet kdo tretji pa, da naj besed kot 'dvajsetodstoten' pač sploh ne zapisujemo z uporabo znaka '%'. Vendar če se za vašim vprašanjem res skriva ideja, da bi na podlagi SP-jevega napotka o vezajnem zapisu pri obliki '20-odstoten' lahko zaključili, da bi SP vezajni zapis (torej '20-%') priporočal tudi za sicer neomenjeno obliko 'nečrkovno število + nečrkovni pridevnik', vam lahko pritrdimo; to se vsekakor res zdi možno (razen če SP ne bi možnosti zapisa takih besed z uporabo znaka '%' preprosto odpisal). Je pa res tudi, da se oblika, kjer vezaj povezuje dva nečrkovna dela, torej '20-%', marsikateremu bralcu zdi čudna.

8Druga interpretacija vašega vprašanja pa je, da vaše mnenje izhaja iz predpostavke, da se znak '%' uporablja samo za nadomeščanje samostalnika 'odstotek', ne pa za nadomeščanje pridevnika 'odstoten'. Tudi pri tem vam moramo dati do neke mere prav. Medtem ko zvezo '20 odstotni delež' ali pa '3 odstotni delež' beremo oziroma interpretiramo brez težav (tj. nas pri branju odsotnost (po SP zahtevanega) vezaja prav nič ne zmoti/zvablja v napačno interpretacijo), zveze '20 % delež' vsaj "s prve" in zunaj konteksta ne preberemo gladko. Iz tega verjetno lahko sklepamo, da vsaj takim slovenskim govorcem/bralcem znak '%' tipično predstavlja le samostalnik, zato za take govorce/bralce zapis '20 %' res pomeni predvsem 'dvajset odstotkov' in ne 'dvajsetodstoten'. Na tej točki bi lahko sklenili, da ta argument potrjuje sklep iz zgornjega odstavka (da naj torej pridevniško rabo pri znaku '%' zapisujemo z vezajem), vendar stvar ni tako preprosta. Tudi ob zapisu '20-% delež' branje vsaj "na prvo" ne zdi gladko; to potrjuje misel, da nam znak '%' tipično predstavlja le samostalnik, neglede na ostale prvine zapisa. In če je tako, potem nobeden od zapisov '20 % delež' in '20-% delež' s stališča jasnosti za povprečnega bralca ni bolj ali manj primeren kot drugi; pri takih bralcih bosta oba povzročila trenuten zastoj pri branju. Da znak '%' tipičnemu bralcu predstavlja le samostalnik, se da nenazadnje sklepati tudi po SSKJ in SP (ker je stanje v SSKJ in SP najverjetneje pač posledica niti ne zavestne odločitve avtorjev); v obeh teh priročnikih je nečrkovni zapis ponazorjen pri samostalniških geslih 'odstotek' in 'procent', ne pa pri pridevniških geslih 'odstoten' in 'procenten' (isto velja za znake 'kg', 'm', 'h' itd., katerih raba je ponazorjena v geslih 'kilogram', 'meter', 'ura', itd., ne pa v geslih 'kilogramski', 'metrski', 'uren' itd.).

9Podobno stanje kot pri znaku '%' se kaže tudi pri nekaterih drugih nečrkovnih merskih znakih. Naprimer, 'h' je znak za časovno enoto; ampak medtem ko bomo tako SP-jev nestični zapis '2 h časa' kot tudi proti-SP-jevski stični zapis '2h časa' (in verjetno celo proti-SP-jevski vezajski zapis '2-h časa') brez težav oziroma zastojev prebrali kot 'dve uri časa', se zdi, da oblike '2h hoja'/'2-h hoja'/'2 h hoja', pri katerih samostalniško branje pač ni mogoče (ker 'dve uri hoja' ne pomeni nič), branje vsekakor otežijo oziroma zavrejo (in to neglede na to, da je branje zapisov 'dvourna hoja' in '2-urna hoja' gladko). Isto velja za npr. bralno neproblematična '2 cm snega'/'2cm snega' nasproti problematičnim '2cm žulj'/'2-cm žulj'/'2 cm žulj' (neglede na neproblematičnost oblik 'dvocentimetrski žulj' in '2-centimetrski žulj'); ali pa za bralno neproblematična '3l vina'/'3 l vina' nasproti vsekakor bolj problematičnim '3l flaškon'/'3-l flaškon'/'3 l flaškon' (neglede na neproblematičnost oblik 'trilitrski flaškon' in '3-litrski flaškon'). [Pravkar opisano velja za take enotske besede, ki se tipično rabijo pregibno -- kamor običajno spadajo tudi besede, ki jih krajšamo z zgoraj omenjenimi kraticami -- ne velja pa za prav vse besede, ki poimenujejo enote. Pri nekaterih, ki so neglede na skladenjsko rabo tipično rabljene v eni sami obliki, npr. 'mega', 'kilo', 'posto', 'centi' ('ta fajl ma 20 kilo/*kilov/*kilotov', 'en fajl od 10 mega/*meg/*megov/*megatov', 'zrasel je za 20 centi/*centijev', 'moj delež je 60 posto/*postojev/*postov/*postotov'), so namreč vsaj nekateri govorci nepregibne rabe že bolj vajeni tudi znotraj levega prilastka, naprimer v internetnih zgledih kot 'en 250 mega fajl'. V teh primerih tudi zapis s kratico verjetno ne bi povzročal bralnih težav oziroma zastojev -- npr. 'en 250k fajl/en 250-k fajl/en 250 k fajl' -- vsaj če bi se na kratično zapisovanje teh enotskih besed bolj navadili, oziroma če bi se npr. znak '%', ki smo ga trenutno po vsej verjetnosti bolj vajeni brati kot kratico za besedo 'procent'/'odstotek', navadili brati kot 'posto'.]

10Omenimo še to, da je konkretno pri vašem primeru dodatna prepreka za potencialno 'pridevniško' branje znaka '%' tudi oblika zveze, v kateri se znak pojavlja, kajti '20 % deleža' prav vsakemu govorcu/bralcu lahko pomeni (tudi) 'dvajset odstotkov deleža'. Ne pomeni pa to, da je to potem tudi edini razlog za oteženo branje, kajti npr. zveze '20 % delež podjetja' s 'samostalniško' rabo znaka '%' niti ne bi mogli brati: 'dvajset odstotkov delež podjetja' ne pomeni nič, tako da bi bilo edino smiselno branje 'dvajsetodstotni delež', pa vendar se tipičnemu govorcu/bralcu, ko naleti na zapis '20 % delež podjetja', branje verjetno za hip ustavi, to pa zato, ker je bil zaveden v 'samostalniško' branje znaka '%', ki pa v tem primeru ni možno.

11Če bo povprečni bralec znak '%' v zapisu '20 % deleža' običajno bral kot 'odstotkov', kot 'odstoten' pa -- če ga bo v to prisililo sobesedilo -- šele po nekakšni samopopravi, smo očitno uporabili zapis, ki povprečnemu bralcu branje otežuje. Ker nam je v običajni komunikaciji cilj besedilo, ki bralcu pozornosti z vsebine ne bo odvračalo z oblikovnimi nenavadnostmi, se da pričakovati, da se bo večina piscev taki rabi odpovedala. Na nek način vidimo tako stanje izpričano tudi v dejanski rabi, kot se kaže skozi besedilni korpus FidaPlus. V korpusu FidaPlus smo iskali niz 'odstotni lastnik' (ki bi zajel 'n-odstotni lastnik' in 'n odstotni lastnik') in '% lastnik' (ki bi zajel 'n-% lastnik' in 'n % lastnik') in pa niz 'odstotni delež' (ki bi zajel 'n odstotni delež' in 'n-odstotni delež') in '% delež' (ki bi zajel 'n-% delež' in 'n % delež'), in prišli do sledečih številk. Uporaba črkovno izpisanega pridevnika je precej bolj pogosta od uporabe znaka za isti pomen. Razmerje je 2054 : 35 v korist 'odstotni lastnik' in 6822 : 292 v korist 'odstotni delež'. V bistvu je razlika tako velika, da bi pojave zapisa z znakom skoraj lahko označili za osamljene primere. Zelo očitno torej po dejanski rabi sodeč raba znaka '%' za pridevnik 'odstoten' ni ustaljena; običajni zapis za pridevnik 'odstoten' je črkovni zapis. Vendar je treba omeniti tudi, da se očitno tistim piscem, ki znak '%' vendarle uporabljajo tudi za pridevnik 'odstoten', zdi brezvezajni zapis 'n % lastnik/delež' bolj običajen kot zapis 'n-% lastnik/delež', kajti med vsemi temi 372 pojavitvami pridevniške rabe znaka '%' najdemo le kakšnih 5 pojavitev vezajnega zapisa, vse ostalo je v obliki 'n % lastnik/delež'. Po eni strani lahko torej sklenemo, da dejanska raba pretežno potrjuje to, kar bi po drugi zgoraj omenjeni interpretaciji izhajalo iz SP-ja, namreč da se znak '%' uporablja samo za samostalnik, ne pa za pridevnik. Po drugi strani pa lahko sklenemo, da ko pa se znak '%' v pridevniški rabi vendarle pojavi, dejanska raba izpričuje praktično samo zapis brez vezaja, kar gre proti temu, kar bi po prvi zgoraj omenjeni interpretaciji izhajalo iz SP-ja. (Pri tem naj omenimo, da so med zadetki na niz 'odstotni lastnik/delež' skoraj vse pojavitve pisane z vezajem, v obliki 'n-odstotni lastnik/delež' in le zelo redke s presledkom/brez vezaja, v obliki 'n odstotni lastnik/delež', torej se pri tej obliki dejanska raba precej tesno ujema z napotki SP-ja.)

12Torej, če '%' že rabimo pridevniško, je po dejanski rabi sodeč bolj običajen zapis s presledkom in brez vezaja (kar gre verjetno proti logiki SP-ja), vendar je pridevniška raba znaka '%' za povprečnega bralca sploh precej neobičajna (in po SP morda niti ni predvidena). Ni pa seveda rečeno, da se na 'pridevniško' rabo znaka '%' ne bi mogli navaditi. Konec koncev dejstvo, da se po vaših opažanjih naleti tudi na zapis '20 % deleža' z nameravanim branjem 'dvajsetodstotnega deleža', kaže, da nekateri pisci verjetno privzemajo, da so govorci/bralci na pridevniško rabo znaka '%' že navajeni, ali pa se jim zdi, da prednost nečrkovnega zapisa odtehta morebitne zastoje v branju. Potrditev tega najdemo tudi v obstoju tega vzorca v korpusu FidaPlus, čeprav je močno v manjšini.

13Predstavili smo vam možne interpretacije SP-ja in stanje v korpusu. Sklenili smo, da če se želi pisec izogniti temu, da bi pri bralcu povzročil zastoj v branju, se bo verjetno odločil za črkovni zapis 'odstoten'. Če pa je piščeva želja po varčevanju s prostorom močnejša od želje po bralcu prijaznem tekstu, ali pa če se mu zdi, da je pridevniško rabo znaka '%' smiselno poskusiti razširiti in s tem bralce nanjo navaditi, se bo moral odločiti, ali slediti sicer še dokaj nerazširjenemu a znotraj te manjšine vendarle močno prevladujočemu zapisu 'n % delež', ali pa poskusiti z zapisom 'n-% delež', ki verjetno sledi logiki SP-ja, se bo pa očitno marsikateremu bralcu na začetku zdel še bolj čuden kot zapis 'n % delež'. Vsekakor po našem mnenju običajno ni najpomembneje to, kaj pišejo priročniki, ampak to, kaj bo večini avtorjevih ciljnih bralcev omogočalo bolj tekoče branje -- kadar seveda avtor nima kakšnega drugega kriterija, ki v dani situaciji prevlada nad kriterijem prijaznosti do bralca. Če se pisec trudi povprečnemu bralcu omogočiti tekoče branje, se bo prilagodil povprečni dejanski rabi, tudi če gre s tem proti priročnikom tipa SP. V vprašanju sicer sprašujete, "kaj je pravilno", pod čimer se običajno razume "v skladu z SP", vendar bi po svoje lahko rekli tudi, da je pravilno vse, kar se v nezanemarljivo veliki meri uporablja, saj se vsaj neki skupini govorcev neka raba očitno zdi dovolj "pravilna" oziroma smiselna, da jo uporabljajo. Pravopisni priročniki so običajno pač konzervativni in včasih v nasprotju z večinsko rabo (podobno kot bo po priročniku z bontonskimi napotki nesprejemljivo kaj, kar je za večino v družbi dejansko sprejemljivo/'pravilno'). Kot primer lahko vzamemo pridevnik 'budimpeški', ki je po SP 2001 edini pravilen, uporabljan pa je približno desetkrat manj pogosto od pridevnika 'budimpeštanski' (primerjali smo samo besedila iz časopisa Delo med leti 2000 in 2007, s korpusom Nova beseda). Po našem mnenju se v takih primerih vsekakor ne da reči, da je "prav" samo tisto, kar piše v SP, tisto, kar se dejansko uporablja, pa je "narobe". SP je pač le en priročnik, zato se, ko se znajdemo v dvomih, splača pogledati tudi dejansko rabo in se tudi na podlagi tega odločiti, kako bomo svoje besedilo oblikovali.

14(november 2007)

15Odgovor je nastal pri predmetu Jezikovnosvetovalni seminar na Univerzi v Novi Gorici