1S podomačevanjem tujih besed je v slovenščini žal povezanih precej težav, ki niso vedno enoumno rešljive. Beseda menu je prav gotovo ena od takih besed — ker smo jo v njeni prvotni (kulinarični) rabi privzeli kot citatno besedo, tj. besedo, ki jo običajno pišemo tako, kot se zapisuje v izvirnem jeziku, bo verjetno preteklo še kar nekaj časa, preden se bomo navadili na njeno računalniško sozvočnico, ki se že dokaj pogosto zapisuje kot meni. Meni je sicer že v SSKJ naveden kot možen zapis besede menu, ki pa — za razliko od računalniške rabe — v kulinarični rabi ni posebej razširjen. Kar se razširjenosti menija tiče, pove mnogo tudi zapis te besede v slovenskih Windowsih in podobnih programih. (Ne razumite narobe, to ni nikakršen zakonik, je le najbolj razširjen program, ki je zato tudi najbolj vpliven.) Lahko pričakujemo, da se bo raba, kakršna je v Windowsih, le še okrepila in širila. No, pri meniju/menuju je omembe vredno še tole: v različnih priročnikih za razne računalniške programe iz paketa MS Office sta ne glede na rabo v slovenskem Officeu rabljeni obe varianti — npr. v MS Excel ‘97 za telebane je rabljen meni, v Hitri vodič po MS Excelu ‘97 pa menu.

2V prid podomačenega zapisa besede meni/menu govori prevajalska izkušnja — nepodomačeni zapis (menu) je neka špikerica na snemanju CD-ROM-a prebrala (in posnela) kot /menu/, to pa je s stališča verjetno kar 99-odstotne večinske rabe neustrezno, saj praktično vsi govorci slovenščine besedo izgovarjajo kot /meni/. Ob podomačenem zapisu pa do takega izgovora ne bi prišlo.

3Načeloma se praktično vsaka tujka prej ali slej prilagodi našemu sistemu zapisovanja (npr. design je vse pogosteje pisan dizajn). Za tem stoji vsaj ta pogled, da tujke tako ali tako podomačimo v njihovi glasovni podobi ne glede na zapis (fra. /menü/ > slo. /meni/), večinoma tudi oblikoslovno (npr. angleške besede začnemo sklanjati po svojih vzorcih — npr. v designu/v dizajnu), zakaj torej ne bi podomačili tudi zapisa — sploh ko čez čas besedo vse bolj čutimo kot sestavni element slovenskega jezika in vse manj kot tujko. Res pa je, da se pri nekaterih to zgodi zelo hitro, pri drugih pa dlje vztrajamo pri tujem zapisu — s primerjalnega stališča posameznih primerov je to običajno bolj ali manj naključno.

4Drugače kot z menujem/menijem je z besedama skenirati, skenogram, ki sta se v pisavi hitro priličili slovenskemu izgovoru — ni namreč smiselno, da bi se podomačeno zapisoval en glas besede, drugi pa ne. In pri zapisu skanirati gre prav za to: angleški pisni c po vzoru slovenskega izgovora podomačimo v k, pisnega a-ja v e pa ne podomačimo, čeprav ga tako izgovarjamo. Smiselno je torej pisati skenirati, če se pač odločimo za podomačitev. Vsekakor pa bomo, če zapisujemo skenirati (z e), zapisovali tudi skenogram, ne skanogram, saj nas pri obeh besedah vodi ista logika, poleg tega pa je edino smiselno pisati vse besede iste besedne družine na isti način oz. sledeč istemu načelu.