sklanjanje sklanjanje rodilnik dvojina sklanjanje imenovalnik sklanjanje tožilnik dva dni ali dva dneva števniki glavni števniki
1V knjigi Prežihov Voranc: Ljubezen na udoru, Gyrus 1999 na straneh 47 in 48 sem srečal primera Dva dni je kar curkoma lilo...
in Dva dni so njuni udje zadovoljno mirovalu...
. V imenovalniku dvojine je, kolikor je meni znano, dopustna samo dva dneva
, a v tožilniku naj bi bila v redu tudi dva dni
. Zanima me ali se v zgornjih dveh primerih dva dni
uporablja kot tožilnik ali imenovalnik (glede na to, da gre za čas, se težko vprašam po splošnih vprašalnicah kdo ali kaj?
oziroma koga ali kaj?
) V elektronski izvedbi SSKJ sem zasledil še primer Pridem čez dva dni
, a tu pa predvidevam, da gre za tožilnik, ali pač?
1SP 62 predpisuje za dvojino samostalnika dan
naslednji sklanjatveni vzorec:
| dvojina |
| dneva |
| dni |
| dnevoma |
| dni, dneva |
| v dneh, dnevih |
| z dnema, dnevoma |
2Torej imate prav, dni
naj bi v imenovalniku dvojine ne bilo možno.
3Sicer že stara Slovenska slovnica (DZS, 1947, Ljubljana) pravi, da so kot odgovor na vprašanje koliko?
kako dolgo?
glavni števniki prislovna določila mere in stojijo v tožilniku mere; tudi pri zanikanem povedku se ne spremenijo v rodilnik, temveč ostanejo v tožilniku, ker pač ne gre za predmet v 4. sklonu. Slovnica navaja tudi naslednje primere: Saj ne meri tri metre, ampak tri sežnje. Niti minuto nisem zamudil. Niti dva dni ni zdržal.
4Enako (morda malo nerodno povedano) pravi v geslu tožilnik
ESJ: tožilnik je sklon predmeta (Pozdravi jo
), v besedni zvezi prislovnega določila časa (tisto noč
) in mere (tri mesece
; drugo zimo
), nosilca stanja (boli jo
). Predmetni tožilnik se pri zanikanju zamenjuje z rodilnikom (Ne pozdravljaj je
).
5Predmetni tožilnik (koga ali kaj?) nastopa naprimer v stavku preživeli so kristalno jasna dneva na nekem italijanskem otoku
. Bolj običajno bi sicer rekli preživeli so dva kristalno jasna dneva na ...
, če bi opustili določilo kristalno jasna
, bi verjetno še bolj običajno rekli dva dni
(preživeli so dva dni
(dneva
) na nekem italijanskem otoku
), vendar se tu v sklon samostalnika dan
že vmeša števnik. Z glavnimi števniki in sklonom samostalnika pa je v imenovalniškem, tožilniškem in zanikano rodilniškem položaju na kratko takole: Glavni števniki do štiri se obnašajo kot običajni pridevniki (npr. visok, lep), torej na sklon samostalnika ne vplivajo - skočil je čez visok stol/en stol, zagledal je lepa stola/dva stola, ulegel se je čez lepe stole/čez tri stole/čez štiri stole, ni se mogel odreči lepima stoloma/dvema stoloma, na vrtu so stali lepi stoli/štirje stoli, ta visoka stola/dva stola sta bila polomljena. Glavni števniki od pet naprej pa ob sebi zahtevajo samostalnik v rodilniku — zagledal je lepe stole
proti zagledal je pet stolov
, skočil je čez visoke stole
proti skočil je čez sto stolov
, trideset stolov je bilo polomljenih
proti ta visoki stoli so bili polomljeni
.