1Slovarja v Slovarju slovenskega knjižnega jezika in Slovenskem pravopisu seveda nista enaka. Enak ni ne nabor besed, ne oblika geselskega članka. Seveda bi pričakovali, da bo nabor besed kljub vsemu, če že ne enak, vsaj primerljiv. To je vsekakor res. Glavna razlika med obema slovarjema pa seveda ni v številu besed in obsegu besedišča temveč v sami obliki geselskega članka, saj imata slovarja različna namena. Slovar slovenskega knjižnega jezika je opisovalen in razlagalen slovar. V njem se nahajajo besede, ki so jih slovaropisci našli v slovenskih knjigah. Besede so znotraj geselskega članka pomensko razložene, z nekaj primeri pa je prikazana tudi njihova raba. SSKJ ima, če prav razumem, 93154 glavnih gesel (do te številke sem prišel preko spletnega SSKJ).

2Slovenski pravopis je predvsem predpisovalen slovar. Vanj so bile vključene tiste besede, ki naj bi jih po mnenju uredniškega odbora Slovenci morali oziroma edino smeli uporabljati, ko uporabljajo knjižni jezik. Pravopis namreč predpisuje normo za slovenski knjižni jezik oziroma pravilen zapis in izgovor slovenskega knjižnega jezika. Seveda ne predpisuje kako bi morala izgledati narečja, saj ta niso normirana (oz. če že so, nikakor niso normirana s strani Slovenskega pravopisa).

3V geselskem članku Pravopisa so razložene pojavne oblike besede, torej sklanjatve in spregatve. V slovar so vključena tudi nekatera imena, ki jih v SSKJ seveda ni, saj dejansko niso del jezika. Vključena so, ker tudi za zapis imen veljajo pravopisna pravila, tako da se tudi pri njih lahko navede, kaj je prav in kaj ne. Pravopisni slovar vsebuje tudi nekaj besed, ki se v slovenščini pojavljajo, za katere pa so v uredniškem odboru prepričani, da jih v knjižnem jeziku ne bi smeli imeti. Takšnim besedam so dodani različni kvalifikatorji od 'odsvetovano' do 'prepovedano'. Zakaj so takšne besede sploh vpisali? Verjetno ker so v pisanem jeziku pogoste, uredniškemu odboru pa gredo še posebej v nos.

4Na strani: http://www.zrc-sazu.si/pravopis/Delavnica.htm, je opisano nastajanje Pravopisa. Tam tudi piše, da je v pravopisu 92.591 iztočnic, ki imajo tudi podiztočnice, kar vse skupaj nanese 131.454 iztočnic in podiztočnic, torej ima pravopisni slovar celo nekaj manj iztočnic kot SSKJ, četudi vsebuje številne toponime (zemljepisna lastna imena) in druga lastna imena, ki jih v SSKJ seveda ni.

5(december 2006)

6Odgovor je nastal pri predmetu Jezikovnosvetovalni seminar na Univerzi v Novi Gorici