1Če prav razumem, se to ime izgovaraja kot /hanna/ in je potemtakem običajno žensko ime z običajno končnico 1. ženske sklanjatve, po kateri naj bi se tudi sklanjalo, z zapisanim nemim soglasnikom na koncu osnove. Priimki ob ženskih imenih pa se ne sklanjajo, izjema so priimki s končnico -a. Če bi torej ime sklanjali, bi ga sklanjali tako:

2Če prav razumem, vas je zmotil nemi h na koncu lastnega imena. Ta se ohranja tudi, ko se iz imena tvorijo nove besede, recimo Hannahin /hanin/, Beatricein /beatričin/, Descartesov /dekartou/ ... (tako SPP 90 § 959).

3Tako se da vsaj razumeti vso problematiko iz pravopisa in SS, konkretnega odgovora na vaše vprašanje pa tam ni, ker se vsakemu večjemu problemu knjige spretno ognejo.