1Pozdravljeni,
če prav razumem vaše vprašanje, vas zanima, ali rečemo 'udejanjiti' ali 'udelaniti'. Če je to res, je odgovor kratek: v slovenščini beseda 'udelaniti' ne obstaja, beseda 'udejanjiti' pa. Za pojasnitev pomena tega glagola navajam slovarsko geslo iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika:

2udejanjiti -im dov. knjiž. uresničiti: udejanjiti sklep; uprizoritev je dosledno udejanjila avtorjevo hotenje // izraziti, pokazati: udejanjiti resnico življenja v literarnem delu; njegove igralske sposobnosti so se v tej igri lahko udejanjile
udejanjen -a -o: udejanjen program, zakon; udejanjene vrednote

3Besedotvorno bi lahko glagol razložili kot tvorjenko iz predložne predpone 'u-' (oziroma 'v-') in samostalnika 'dejanje'; dobesedno gledano gre torej morda za to, da nekaj 'spravimo v dejanje/dejanja', manj dobesedno pa pač za 'uresničitev', 'realizacijo'...

4Dodam lahko še opombo o zapisu. Obstajata namreč dve različici zapisa tega glagola. Medtem ko Slovar slovenskega knjižnega jezika in slovarski del Slovenskega pravopisa beležita samo en zapis, namreč 'udejanjiti', se tako v besedilnem korpusu Nova beseda kot na slovenskem delu svetovnega spleta pojavljata dve zapisni različici, 'udejanjiti' in 'udejaniti'. V Novi besedi ima različica 'udejanjiti' (oz. iskalni niz 'udejanji*') 533 pojavitev, različica 'udejaniti' (oz. iskalni niz 'udejani*') pa 405. Še bolj izenačeno stanje izpričuje svetovni splet ob iskanju po slovenskih straneh z Googlom: 144 pojavitev za 'udejanji*', 128 pojavitev za 'udejani*'.

5Če glagol izvajamo iz zveze predpone 'u-' in 'dejanja', potem bi pričakovali 'udejanjiti', saj je pri 'dejanju' nespremenljiva oblika pred pregibalno pripono 'dejanj-' (na to pa nataknemo glagolski del, tj. -i-ti). Na tej logiki predvidoma sloni zapis, ki ga beleži Slovenski pravopis. Vendar lahko ob tem po eni strani dodam, da bo v marsikateri različici današnje slovenščine izgovor obeh zapisov enak, in sicer brez glasu [j] med [n] in [i], kar seveda navaja na zapis 'udejaniti'. Normativni jezik, kot ga poskuša širiti predvsem Slovenski pravopis, se tipično opira bolj na besedotvorna stališča in bo zato seveda propagiral 'udejanjiti'. Tipični govorec slovenščine pa bo prej za osnovo zapisa vzel svoj izgovor, iz česar za marsikoga seveda sledi zapis 'udejaniti'.

6Po drugi strani pa lahko dodam še to, da pozna slovenščina tudi besedo 'dejanski', katere zapis je nevariirajoč; zapis 'dejanjski' danes praktično ne obstaja (na slovenskih spletnih straneh Google ne najde nobene pojavitve, v Novi besedi pa najdemo 2). Pomen besede 'dejanski' je blizu besedi 'resničen', pravtako kot je pomen glagola 'udejan(j)iti' blizu besedi 'uresničiti' (besedi 'dejanski' in 'udejan(j)iti' pa si delita koren, 'de-')). Tako bi lahko morda glagol 'udejan(j)iti' izvajali tudi iz kombinacije pomensko rahlo izpraznjene predpone in osnove 'dejan-', kot se kaže v besedi 'dejanski'. Šlo bi torej za tvorjenko s pomenom 'narediti nekaj dejansko (tj. resnično obstoječe)'. Ob taki izpeljavi pa je smiseln ravno zapis 'udejaniti' in ne 'udejanjiti'. ('J' v nedovrsni obliki 'udejanjati' je motiviran neodvisno od tega, pravtako kot ima 'j' naprimer nedovršna oblika glagola 'obelodaniti, tj. 'obelodanjati' -- ta govorjeni in posledično pisni 'j' sledi iz neodvisnega glasoslovnega pravila slovenščine.)

7Za glagol 'udejan(j)iti' torej obstajata dve zapisni različici, normativni priročniki propagirajo eno od obeh različic, zagovarjati pa se da obe različici, od katerih vsaka sledi svoji jezikovnosistemski logiki.

8Če sem vaše vprašanje narobe razumel in vas je v resnici zanimal kak drug vidik navedenega stavka oziroma označenega dela navedenega stavka, se oglasite še enkrat.

1Hja, kasneje sem tudi sam opazil, da ste že v naslovu sporočila napisali 'udejaniti' in da mora torej 'udelaniti' gotovo biti tiskarski škrat. No, drugi del odgovora je bil na srečo tako ali tako uperjen v to, po čemer ste spraševali.

2Pravkar mi je na misel prišla še ena beseda, ki se jo da povezati z zapisom glagola 'udejan(j)iti', namreč 'enodejanka'. To besedo pišemo izključno brez 'j' (samo tak zapis najdemo na internetu, v Novi besedi, v Slovarju slovenskega knjižnega jezika in v Slovenskem pravopisu), pa čeprav bi se jo dalo -- še bolj nedvoumno kot 'udejaniti' -- besedotvorno izpeljevati iz 'dejanja' in bi torej lahko pričakovali zapis 'enodejanjka'. Če tistemu, kar sem napisal že včeraj, dodam še to, res ne vidim pravega razloga za vztrajanje zgolj pri zapisu 'udejanjiti'; z navezavno na 'dejanski' se da zagovarjati tudi zapis 'udejaniti', istočasno pa je neposredna vez med zapisom z 'j' in domnevno izpeljavo iz osnove 'dejanj-' neodvisno od glagola 'udejan(j)iti' pretrgana tudi v normativnem jeziku v primeru 'enodejanke'.

3(avgust 2005)