1Možno slovenjenje te zadeve si navedel že sam, namreč 'mejling lista'. Če se prav spomnim, je nekdo enkrat trdil, da bi se to dalo sloveniti tudi kako drugače, zdi se mi, da je predlagal 'elektronska lista' ... Vendar. Najprej je treba sloveniti 'mejl', in kar se mene tiče, ni prav nič narobe reči 'mejl' oz. jaz tako ali tako vedno govorim o 'mejlu', nekaj časa sem govoril tudi 'emajl' in podobne finte, ampak tisto je bilo bolj za hec. In če elektronski pošti rečemo 'mejl', zakaj ne bi potem elektronskopoštnemu seznamu (elektronskopoštni listi) rekli 'mejling lista', zaradi mene lahko tudi 'mejllista'/ 'mejlista'.

2Arnes recimo temu pravi: "Elektronski poštni seznami ('mailing lists')", tak je podnaslov pri pravilih dopustnega obnašanja (oz. nekaj podobnega). Pri tem je prevajanje 'liste' s 'seznamom' precej butasto, ker mora biti tudi 'lista' povsem, ampak res povsem (tudi za ne vem kake puriste) sprejemljiva beseda (tudi v pomenu seznama: lista prisotnih ...).

3Kar se elektronske poštnosti tiče, je že zgoraj nekaj povedanega. Mejl je pač 'mejl'. Pridevnik od 'mejla' pa je: ??? 'mejlna', 'mejlska', 'mejlasta' ... V bistvu bi lahko rekli, da bi morali iskati prej kak deležnik (ali nekaj na to temo) od glagola 'pošiljati mejle', torej od 'mejlati' ... in potem pridemo recimo do 'mejlalne' oz. 'mejlavne liste' ...

4Saj se bo še kak drug Šussko oglasil. Pa ti bo še on/-a par idej navrgel/-la.

5~~~~~~~~~

6Samo da eden od drugih Šusskotov ne ve, kaj bi povedal. 'Mejling lista' mi smrdi in bi prav z veseljem kaj drugega posvojil, samo ne vem, kaj. Vsekakor mi je pa v bistvu 'mejl lista' boljše kot 'mejling lista', ker je tudi v slovenščini lahko razumljiva kot 'lista mejlov', 'liste mejlingov' pa ne poznam. In za glagolniške namene se v slovenščini lepo uporablja 'mejlanje', 'mejling' ni nič, 'mejl' pa kot je že gori napisano. Na žalost, brez idej.

7Po SSKJ sodeč bi bila varianta namesto 'liste', ki dejansko ne pove natančno, za kaj gre, tudi 'naslovnik', torej 'elektronskopoštni naslovnik', 'mejlni/mejlski/mejl naslovnik'. SSKJ namreč besedi 'naslovnik' pripisuje tudi pomen 'seznam naslovov' (npr. njegovo ime je poiskal v naslovniku), podobno kot ima besedotvorno podobna beseda 'imenik' pomen 'seznam imen (s telefonskimi številkami, poštnimi naslovi ...)'. Pravzaprav je torej pomen 'naslovnika' v enem pomenu prekriven z 'imenikom' (in dejansko ne dosti bolj jasen od liste), vendar ker je v pomenu bolj ali manj nedefiniranega seznama vseh imen/naslovov ustaljena beseda 'imenik', bi se nasproti npr. 'mejlnemu imeniku' (kar je v angleškem Outlook Expressu 'address book') za pomen omejenega seznama/liste naslovov/mejlov dalo poskusiti npr. z 'mejlnim naslovnikom'. Je pa z druge plati res, da je pri besedi 'naslovnik' omenjeni pomen premalo razširjen, bolj ustaljeni pomen 'nameravani prejemnik pošiljke' pa preveč razširjen in bi se beseda v novem pomenu prav lahko ne prijela.

8T. i. skupna imena (srna - srnjad, veja - vejevje, list - listje) so v slovenščini kar pogosta zadeva, in iz 'mejla' bi to dalo recimo 'mejlovje', iz '(mejl) naslova' '(mejl) naslovje', iz 'naslovnika' '(mejl/-no/-sko) naslovništvo' - spet pa ni jasno, ali gre za npr. več naslovov v smislu omejenega seznama ali v smislu neomejenega seznama, torej podobno telefonskemu imeniku. Izhajajoč iz zgoraj omenjenega deležnika 'mejlaven' lahko naredimo 'mejlavje' ali pa 'mejlavino'. Vsekakor pa smo spet v nekih hudo za lase privlečenih zadevah.