1Opravičujem se, ker ste na naš odgovor morali čakati tako dolgo. Krivda je izključno na strani mene, odgovarjalke, ki sem pismo dobila v enem bolj stresnih obdobij svojega študija. Sicer pa ŠUSS uradno ne deluje več, še vedno pa odgovarjamo na vprašanja, ki jih dobimo.

2Verjetno se niti ne zavedate, kako težko vprašanje ste postavili. Če vam odgovorim samo s stališča preskriptivne slovnice, bi bil odgovor naslednji. Glagol 'plezati' se pač ne more spregati na isti način kot glagol 'kazati', taka je ustaljena raba. Torej 'kažem, kažeš, kaže ,itd.' so sprejemljive oblike v slovenščini, medtem ko 'pležem, pležeš, pleže, itd.' niso. Glagol 'plezati' se sprega samo kot 'plezam, plezaš, pleza'.

3Obstajajo pa glagoli, pri katerih sta možni obe obliki, naprimer 'blebetati, trepetati, itd.', kjer je možno reči 'blebetam, blebečem' oz. 'trepetam, trepečem'. Druga oblika, tj. 'blebečem, trepečem', je bolj poetična ('trepečem') oz. v nekaterih primerih zastarela ('klepečem'). Ali pa 'jokati', kjer je možno 'jočem' ali 'jokam', podobno 'skakati - skačem, skakam'. Tu bi rekla, da je razlika odvisna od posameznega govorca in njegovega dialekta.

4Od kod izvira razlika med 'plezati' in 'kazati'? Na to vprašanje vam tradicionalna slovnica torej ne nudi kakega domiselnega in tehtnega odgovora,bolj zanimiva pa zadeva postane s stališča moderne teoretično-razlagalne slovnice. Odgovor, ki vam ga bom podala, je sicer kompleksen, vendar upam, da vas bo vseeno zanimal.

5Že dolgo časa je znano dejstvo, da imajo glagoli v nekaterih jezikih t.i. tematski samoglasnik, ki se ponavlja v vseh oz. v večini glagolskih oblik. Vzemimo naprimer glagol 'kupiti' in njegove oblike.

6Nedoločnik : kupiti
Sedanjik: kupim, kupiš, kupi, kupiva, kupita, kupita, kupimo, kupite, kupijo
Preteklik: kupil, kupila, kupili, itd.
Namenilnik: kupit
Velelnik: kupi!, kupiva!, kupita!, kupimo!, kupite!

7Opazimo, da se v naštetih oblikah menjujejo končnice za obliko, osebo, število, spol, skupna pa ostajata koren kup- (ki se pojavi tudi v besedah 'kupec, kupen, itd.') ter korenu sledeči samoglasnik -i-. Le-ta je eden izmed petih možnih tematskih samoglasnikov v slovenščini.

8Podobno stanje je tudi v drugih slovanskih jezikih, le da je nabor tematskih samoglasnikov različen od jezika do jezika. Tudi romanski jeziki poznajo ta pojav. V italijanščini, naprimer, obstajajo glagoli na -a- (lavorare, 'delati'), -i- (morire, 'umreti') ter -e- (vedere, 'videti').

9V slovenščini ločimo pet različnih tematskih samoglasnikov (Lenček (1966) jih ima sedem), našteti so v spodnji tabeli.

10Vrnimo se k vašemu vprašanju, zakaj sta si 'plezati' in 'kazati' različna. Kot vidite, je to zato, ker imata različne tematske samoglasnike; 'plezati' -aj-, 'kazati' pa -a-.

11Za glagole, kot so 'blebetati, jokati, klepetati, itd.', pri katerih sta možni obe obliki, pa je značilno, da imata lahko oba tematska samoglasnika in temu primerno različni obliki za sedanjik ('jokam' proti 'jočem').

12Če se osredotočimo na obliko za sedanjik, o kateri ste spraševali, je seveda potrebno upoštevati še več kot samo, kateri tematski samoglasnik ima kateri glagol. Pomembna je tudi končnica za sedanjik ter glasoslovni zakoni, ki delujejo pri stiku samoglasnikov in soglasnikov. Teoretična slovnica, s katero vam poskušam pojasniti razliko med spreganjem glagolov, deluje na domnevi, da se vseh različnih oblik neke besede ne naučimo na pamet, ampak jih po pravilih (algoritmu za tvorbo glagolskih oblik) prav 'po računalniško' sproti tvorimo. Najprej zlepimo skupaj korene in končnice, nato pa vklopimo morebitne glasovne zakone, ki ta sklop še dodatno preoblikujejo. Ta dva procesa se dogajata podzavestno, zavestno pa slišimo samo končno izgovorjeno besedo in ne vmesnih variant/stopenj, skozi katere teče na poti do končnega izračuna naš sivocelični procesor.

13Slovenščina ima za sedanjik naslednje končnice:
-i-, če je tematski vokal -i- ali -e-
-e-, če je tematski vokal -a- ali ničti
-0-, če je tematski vokal -aj.

14Tem sledijo še končnice za osebo in število:
-m 1.os edn
-š 2.os. edn
-0 3.os.edn. itd.

15Veljajo pa naslednji glasoslovni zakoni:
1. Glas -j- se izbriše, če mu sledi soglasnik.
2. Glas -j- se izbriše, če se nahaja za soglasniki [č, š, ž, j]
3. Jotacija: [s, z, t, st] postanejo [š, ž, č, šč]/, če jim sledi glas -j-
4. Če imamo dva stična samoglasnika, kjer je prvi dolg, drugi kratek, potem prvi samoglasnik postane -j-

16Poglejmo si najprej primer prve osebe ednine glagola 'plezati'.

17Kaj pa prva oseba ednine glagola 'kazati'?

18'kažem' je končna in izgovorjena oblika. Podobno izpeljemo tudi ostale glagolske oblike v tabeli. Potrebujemo seveda še nekaj dodatnih glasovnih zakonov, ki pa so na tej točki irelevantni -- s tem delom odgovora sem vam želela pokazati le princip, ki ga uporablja teoretična slovnica pri razlagi razlik med glagolskimi oblikami.