1SSKJ, kot rečeno, uhlevlja, z razlago narediti, da žival živi v hlevu.

2SS omenja izpeljavo glagolov iz predložne (predponske) zveze, pri katerih je podstava večinoma predložna, redko tudi predponska. Znotraj te kategorije ima SS navedeno predpono u-, ne pa tudi v-:

3u- unovčiti, uokviriti, umestiti, ustoličiti, ubesediti

4Omenjeni glagoli so tvorjeni podobno kot vaš: pretvoriti v novce — unovčiti; dati v okvir — uokviriti; dati v besede — ubesediti; dati v/na (pravo/svoje) mesto — umestiti; spraviti v sklad(nost) — uskladiti; torej tudi spraviti v hlev — uhleviti.

5SS omenja tudi sestavljanje glagolov, tu navaja obe predponi v- in u-, obe imata po več pomenov:

• Predpona u-... 4. namestiti, spraviti ... kaj v kaj: uvrstiti, uvesti, uvoziti; ...
• Predpona v- 1. postaviti, priti, prodreti ... v kaj: vstopiti, ... vložiti, vtakniti, vdreti; ...

6Vendar se zdi nesmiselno iskati pomen glagola uhleviti skozi sestavljanje, saj glagola hleviti ne poznamo. Vseeno pa so omenjeni glagoli pomembni, saj ravno oni pokažejo možnost obstoja predpone v-.

7Essai de grammaire slovene loči predložne in nepredložne glagolske predpone. Po tej slovnici naj bi ob pomenu, ki ga navaja SSKJ, uhleviti pisali z v- (vhleviti). Uhleviti pa bi pomenilo recimo dovršitev hlevljenja, kar bi morda lahko pomenilo spravljati v hlev (kot npr. okviriti — dajati v okvir). Vendar navedena glagola ne obstajata.

8Breznikova Slovenska slovnica za srednje šole(1924) obdela s predlogi zložene besede v dveh skupinah, z ločljivimi predlogi (tj. taki, ki se rabijo tudi sami zase, npr. pridelati, pri delu) in z neločljivimi predlogi (taki, ki so se ohranili le v sestavi; ti so: pa-, pra-, pre-, pro-, so-, u-, vz-). Pri z ločljivimi predlogi zloženih besedah navaja torej v-, ‘npr. vbiti kaj v kako stvar, vplesti itd.; pred v pišemo u namesto v, npr. uvesti (namesto vvesti), uvod, uvrstiti itd'.

9Pri z neločljivimi predlogi zloženih besedah pa navaja u-, ki pomeni:

10'1. odmikanje, odstranitev, umanjšanje, npr. ubežati, ukrasti, ušteti se; 2. dovršitev, npr. učistiti se, upokojiti, upodobiti; predponi u- in v- se v pisavi razločujeta v stari cerkveni slovanščini in drugih slovanskih jezikih; nekaj primerov: udeležiti se, ujeti, uloviti, uleči se, uliti (zvon, dež se ulije), usesti se, uspeh, utopiti se, uživati; v se piše: vdati se, vkleniti, vkopati, vkovati, vljuden, vloga, vpliv, vprav.'

11Slovenska slovnica (Državna založba Slovenije, 1947) pa piše takole:

12č) Vcepiti, včrtati, vdahniti, vdelati, vdreti, vhod, vloga : ubežati, uboj, učistiti, uganka, ugled, ugreti. V gornjih besedah ima predlog v pomen noter, predlog u pa pomen odmikanje ali dovršitev.

13Navedene so le izglagolske sestavljenke in med njimi ni nobenega glagola iz predložne zveze, ki se pojavijo v naslednjem odstavku in so vsi pisani z u-:

14Pomni. Gornje velja na splošno, posebej pa si vtisni pisavo: učlovečiti, udeležba, uglasbiti, ujeti, ukoreniniti, uleči se, usesti se, umestiti, upokojiti, upoštevati, utopiti, utoniti, uvesti, uvod : vdati, vdan, vkleniti, vkopan, vkrcati, vljuden, vneti, vpiti, vpliv, vsiliti, vtisk, vžgati.

15Te dvojnosti očitno niso povsem dorečene in razlike niso ustaljene oziroma so se posamezni primeri spreminjali in se še spreminjajo. Zato je tudi norma težko striktna. Reinterpretacija nas večkrat vodi v pisavo z v-, ker to očitno asociiramo s predlogom v, u- pa morda vse manj čutimo kot predpono in vse bolj kot sestavni del besede. Treba je paziti na tiste primere, kjer različni začetni črki (v-, u-) (še vedno) izražata različna pomena, npr. zgoraj navedena ubiti — vbiti, udor — vdor, medtem ko je zapis vgrizniti meni že precej tuj (verjetno pa ne recimo Prekmurcem, kjer bi izgovor podpiral zapis v-) in tudi SSKJ ga ne navaja. Pomen vsuti (v vrečo) pa SSKJ npr. pripisuje obema variantama, usuti in vsuti. Še vedno pa so vsi omenjeni glagoli le izpeljave drugih glagolov in ob njih moramo še vedno uporabiti predlog v. Uhlevljenje pa ni izpeljanka iz glagola, temveč iz predložne zveze, in ko uhlevljamo, ne omenjamo smeri gibanja in predloga v, saj je ta že jasna iz glagola samega — v hlev. Res pa včasih težko ločimo med enimi in drugimi glagoli, kar nam povzroča nemalo zapisovalnih dilem; in kot je že omenjeno, četudi nam izgovor svetuje zapis u-, se nam ta zaradi pomena in izvora še vedno zdi preblizu predponi v-. Dileme ni, ko se beseda brez predpone začenja na v-, v tem primeru nikoli ne podvajamo v-ja, ampak pišemo u.