1Slovenska slovnica o rabi oziralnih zaimkov kateri in ki pove naslednje: ki lahko uporabljamo v vseh sklonih, kateri pa načeloma le:

• v zvezi s predlogi (Človek, o katerem sem ti govorila ...),
• za pomen tisti, ki (Kateri hočejo kaj vedeti, se morajo učiti),
• za izražanje svojilnosti/pripadnosti v rodilniku (Odbor, katerega naloge so znane),
• za izogibanje nejasnostim, dvoumnostim (Mati mojega prijatelja, kateri je zdaj v Kopru (če rečemo mati mojega prijatelja, ki je zdaj v Kopru, ni nujno jasno, na koga se ki nanaša — na mater ali na prijatelja); To je tisti, kateremu je vse zaupal).

2V vseh ostalih primerih je po SS raba zaimka kateri zastarela. Uporaba je torej sicer možna, vendar z močno konotacijo zastarelosti.

3Zelo podobno govori tudi SSKJ, SP 62 pa navaja še pomensko razliko, namreč da ki rabimo, ko govorimo o določeni oz. znani stvari ali osebi (Pšenica, ki jo zdaj kupuješ, je snetnjava), kateri pa tedaj, ko stvar ali oseba ni znana ali pa je splošna (Vsaka pšenica, katero kupujem, je snetnjava). Vendar danes tega razlikovanja marsikateri govorec ne prepoznava in ne priznava več — torej očitno izginja.

4Zdi se, da je dejansko stanje (v pogovornem jeziku) približno takšnole:

• v imenovalniku in tožilniku se večini zdi uporaba zaimka kateri nepravilna ali vsaj čudna (?to je oseba, katera pride na zabavo; ?to je oseba, katero vidim) in se jim zdi pravilnejša uporaba zaimka ki (to je oseba, ki pride na zabavo; to je oseba, ki jo vidim),
• v rodilniku, dajalniku, mestniku in orodniku se večini zdita sprejemljivi obe različici. V pogovornem jeziku večina uporablja samo varianto s ki (to je oseba, katere sploh ne pogrešam — to je oseba, ki je sploh ne pogrešam; to je oseba, kateri zaupam — to je oseba, ki ji zaupam; to je oseba, pri kateri je zabava — to je oseba, ki je pri njej zabava; to je oseba, s katero govorim — to je oseba, ki z njo govorim).

5Sklep: uporaba zaimka kateri/katera/katero je v stavkih naši strokovnjaki, kateri so usposobljeni ... ali naša čudežna naprava, katera vam seklja ... neobičajna oz. zastarela. Primera sta iz oglasov, ti pa so namenjeni širokim množicam, in v takih primerih je uporaba zastarelih izrazov običajno precej nesmiselna. Razlog za take primere je najverjetneje ta, da se oglaševalci očitno trudijo, da bi njihova predstavitev zvenela karseda odlično — to naj bi seveda zvišalo prodajo — zato jih zanese v hiperkorekcijo (pretirano in jezikovno neutemeljeno popravljanje sicer povsem ustreznih prvin v nespontani rabi jezika — v tem primeru nadomeščanje zaimka ki s kateri — v želji po čim bolj pravilnem jeziku). To se sicer še pogosteje dogaja pri javnem nastopanju govorcev, ki niso izurjeni v govorjenju v knjižnem jeziku. (Še en izvor take rabe je morda (vsaj pri nekaterih govorcih) vpliv srbohrvaščine, ki ne pozna kakega podobnega nadomeščanja za zaimek koji.)