1sodeč po Slovenskem etimološkem slovarju Marka Snoja imate prav. Snoj sicer ne trdi, da je to tako in nič drugače, vendar to podaja kot najverjetnejšo razlago. Prepisal vam bom geslo 'fukati' iz omenjenega slovarja (Modrijan 2003) in iz gesla izpustil nekaj nepomembnih tehnikalij. Ko je govora o zgodovini besed in njihovem pomenu, pogosto ne moremo z gotovostjo trditi, da je nekaj tako in tako. Še posebej izmuzljiv je seveda pomen in pa zgodovina besed, ki jih v pisanem jeziku običajno ne uporabljamo.

2fukati [...] (19. stol), 'pofukati'. Današnji pomen "spolno občevati" se je verjetno razvil iz starejšega "močno dihati", ki se še ohranja v narečjih. S tem je enako češko 'foukat', slovaško 'fukat' "pihati" [...], prvotno *"delati fu, oglašati se z glasom fu", kar je izpeljano iz onomatopeje *'fu', kakor je naprimer 'mukati' izpeljano iz onomatopeje 'mu'. O od tod razvitem pomenu "žvižgati", glej 'fučkati se'. Prvotni pomen "močno dihati, pihati" se je na drugi strani razvil v "tolči", kar zasledimo v narečno slovenskem 'čefukati' "tolči" (19. stol.), 'čefuknjen' "trčen", 'pričefukniti se' "priženiti se na ženin dom", prvotno "pritepsti se". Sled tega pomena zasledimo poleg v slovenski 'fucati se' še v narečno hrvaški 'fukati' "jesti", prvotno nekako *"natepavati, tepsti". Pri nastanku pomena "spolno občevati" lahko računamo tudi s sodelovanjem pomenske motivacije "natepavati". Vulgarno in narečno 'fukniti' "pasti" temelji na starejšem pomenu "smukniti, šiniti, narediti hiter gib", ta pa na izhodiščnem "pihniti, brizgniti", ki je še znan v narečjih. V 18. stol. je 'fukati' zapisano v pomenu "hitro se premikati, švigati sem ter tja", kar je tudi lahko sodelovalo pri razvoju današnjega (in verjetno že takratnega) pomena. Vulgarno slovensko 'fukniti' "ukrasti" prav tako temelji na pomenu "narediti hiter gib, smukniti". Ni jasno, koliko, če sploh, so na obravnavano slovensko besedno družino vplivale podobne nemške besede z enakimi ali primerljivimi pomeni, naprimer vulgarna nemška 'fuchsen' "spolno občevati" in "ukrasti", 'ficken' "spolno občevati", koroško nemško 'fucken' "smukniti, hitro se premikati", kar je sorodno z angleškim 'fuck' "spolno občevati" (o tem [...]). Podobna, vendar ne tudi sorodna beseda je še latinska 'futuere' "spolno občevati", kar prvotno verjetno pomeni *"tolči", kot je mogoče sklepati iz sorodnih sestavljenih glagolov 'confutare' "ovreči, izpodbiti, potolči", 'refutare' "zavrniti" in sorodnega glagola staronordijsko 'bauta' "tolči" iz indoevropskega korena *'bhau(H)-' "tolči" [...]. glej tudi fučkati se in fucati se

3Za gesli 'fucati se' in 'fučkati se' pa na kratko piše:
fucati se [...] "igrati se igro, pri kateri je treba s kovancem zadeti v zemljo napravljeno luknjico" (19. stol.), starejše 'fučkati' (18. stol). Verjetno tvorjeno iz 'fukati' v nekdanjem pomenu "tolči, frcati". [...] Ni jasno, v kakšni zvezi je s tem hrvaško kajkavsko 'fucati se "jeziti se"

4fučkati se [...] "ne biti mar, ne e brigati" (20. stol.). Prvotnejši pomen glagola 'fučkati' je "žvižgati" (19. stol.), kar je ohranjeno v vzhodnih in južnih narečjih. 'Fučka se mi' torej dobesedno pomeni "žvižga se mi". Slednje je sorodno z narečno hrvaško 'fućkati' "žvižgati" [...]. Izhodišče je verjetno [...] manjšalnica glagola 'fukati', ki se v pomenu "žvižgati" še ohranja v delu vzhodnih slovenskih narečij. To je primerljivo s češko 'foukat' [...]

5Torej, vsekakor imate prav (če pač verjamemo Marku Snoju, ki je nesporna referenca na področju etimologije slovenskih besed), 'fukati' je slovenska beseda, ki je nastala iz onomatopejske besede 'f(o)ukati', ki je pomenila hitro dihati. Onomatopejske so besede, ki s svojo zvočno podobo posnemajo glasove, ki jih poimenujejo. Podobno so onomatopejske poleg omenjene besede 'mukati' še 'kikirikati', 'mijavkati', 'sikati' itd.

6Angleška beseda 'fuck' ima seveda drugačno etimologijo. Sestavek o njeni zgodovini si lahko preberete tu: http://www.etymonline.com/index.php?search=fuck&searchmode=none Tam piše, da je beseda bila v uporabi že v 15 stoletju, da pa jo dejansko težko slediti v starih tekstih saj je še danes beseda tabu, ki se je ljudje pri pisanju ogibajo. Kot dejanski izvor te besede pa je navedenih kar nekaj možnosti.

7(december 2006)