1Da, večbesedna imena se res zapisujejo, kot pravite. Z veliko začetnico se zapiše prva sestavina, vse ostale pa le, če so že same po sebi lastna imena. Vprašanje sedaj je le, kaj je pravilno ime založbe. No vseeno lahko pogledamo, katera možna imena bi ustrezala pravopisu. Na domači strani MLADINSKE KNJIGE (http://www.mladinska.com) lahko preberemo, da obstaja že cela skupina podjetij Mladinska knjiga (ni sicer jasno ali je to skupino prav klicati oziroma pisati 'Skupina MK' ali 'skupina MK', a je to že drugo vprašanje). Obvladujoče podjetje v tej skupini ima uraden naziv Mladinska knjiga Založba d.d. Da je del imena 'založba' za pravim imenom, se zdi smiselno, ker obstajata tudi podjetji Mladinska knjiga Logistika d.o.o. in Mladinska kjniga Trgovina d.o.o. Da se ta drugi del (tudi v obeh podpodjetjih) zapisuje z veliko začetnico je manj logično, a to je uradni naziv podjetja.

2Po eni strani je ime nekaj, kar si izmislimo, in kar po dogovoru (oz. po registraciji na sodišču) ostane zapisano v uradnih aktih. Če si ime izmislimo sami, si za ime izmislimo oziroma določimo tudi, s kakšno začetnico se bodo pisale posamezne besede. Po drugi strani se zdi logično, da bo takšno ime sledilo pravopisnim pravilom, konec koncev tako tudi piše v zakonu. Če bi torej sledili zakonu in posledično pravopisu, bi zelo verjetno morali pisati 'Mk založba' ('Mladinska knjiga' bom zapisoval z 'Mk'). In ker ostale verzije imena niso prava imena, bi jih seveda pisali recimo 'založba Mk' in ne 'Založba Mk'.

3Lahko pa skušamo veliko začetnico v uradnem imenu opravičiti na drugačen način. Dejansko je znotraj skupine Mk, se pravi v okviru podjetij, ki so lastniško povezana, Mk nekakšen stalni del imena. Tudi navzven, oznaka 'Mk' pove le, katera podjetja spadajo skupaj oziroma kake vrste podjetje to je (vrste v smislu lastništva - podpodjetje krovne družbe, ki je očitno Mladinska knjiga). Prvi del imena, 'Mk', je torej znotraj te skupine podjetij primerljiv z oznako 'podjetje' ali kaj podobnega. Tisto, kar loči podjetja znotraj skupine Mk med seboj, se pravi njihovo notranje ime, pa je ravno ta druga sestavina, torej 'Založba'. V tem pogledu, je torej povsem smiselno pisati 'Mladinska knjiga Založba', saj oba dela imena delujeta kot lastno ime, prvi del je lastno ime skupine, drugi pa podjetja znotraj te skupine. Ime je namreč raztegljivo v 'Mladinska knjiga, in to tista Mladinska knjiga, ki je založba' (oziroma še bolje 'tista mladinska knjiga, ki se imenuje Založba').

4Je pa res, da vlada glede teh imen velika zmeda tudi znotraj same Mladinske knjige. Na svoji spletni strani imajo povezavo na knjigo 'Mladinska knjiga: 1945-2005', kjer že na prvi strani najdemo ta dva nasprotujoča si zapisa. Prvega v založbinih podatkih o knjigi in drugega v CIP-u, ki ga pišejo v Narodni in Univerzitetni knjižnici. Prvi zapis se glasi 'Izdala in založila Založba Mladinska knjiga, Ljubljana 2005', drugi pa 'Ljubljana : Mladinska knjiga, 2005'. Založba samo sebe torej kliče 'Založba Mladinska knjiga', medtem, ko jo v NUK-u kličejo samo 'Mladinska knjiga'. Očitno je torej, da niti založba sama ne ve, kaj je njeno pravo ime, in ga zato niti ne uporablja dosledno.

5Seveda ne bi bilo niti malo presenetljivo, če bi se založba res klicala 'Založba Mladinska knjiga', to bi bilo nekako podobno imenom podjetij tipa 'Pivovarna Union', 'Pivovarna Laško', 'Pekarna Brumat' itd. Tako da je uporaba takega imena namesto uradnega 'Mladinska knjiga Založba' razumljiva (ali pa vsaj ni presenetljiva).

6Z drugimi založbami je situacija podobna. Če ima njihovo uradno ime besedo založba pred njihovim pravim imenom, potem bi morali besedo Založba pisati z veliko, sicer z malo. Torej, kot ste napisali že sami: 'Založba Modrijan', 'Založba Obzorja', 'Založba Rokus', 'Založba Sanje' in tako naprej. Nekatera teh imen so bolj prepoznavna kot druga, zato lahko pred njimi izpustimo besedo 'založba', pa bomo še vedeli, za kaj gre. Takšno ime je gotovo 'Mladinska knjiga', četudi smo zgoraj opazili, da je Mladinska knjiga poleg založbe še podjetje za prodajo in podjetje za distribucijo. Podobno bi veljalo za nekdanjo 'Partizansko knjigo', in tako naprej.

7Nekaj založb ima ime sestavljeno drugače, tako da se do takšnih težav nikoli ne pride. 'Tehniška založba', 'Študentska založba' in 'Cankarjeva založba' nimajo drugega alternativnega imena, pa tudi drugi del njihovega imena se po nobeni logiki ne bi mogel pisati z veliko začetnico.

8No, upam, da bo toliko dovolj.

9(julij 2006)