1Čeprav 'gmajne' ne poznajo povsod po Sloveniji, beseda vseeno ni ozko narečna, tudi SSKJ ji ne pripisuje nobene tovrstne oznake. Pomen je opisan takole:

2gmájna -e ž (a) 1. neobdelan, na redko porasel svet, navadno skupna last vaščanov: onkraj potoka se širi prostrana gmajna; ves dan je pasel na gmajni / kraške gmajne / občinska, vaška gmajna 2. zastar. skupnost, skupina: trška gmajna je imela shod / ekspr. uboga gmajna izkoriščano, zatirano ljudstvo

3'Gmajna' je torej srenjska zemlja, oziroma kakor ste to zapisali že vi, skupna zemlja, od koder tudi izraz sam izvira. Vendar ker sprašujete po specifičnem pomenu besede 'gmajna', vam tak odgovor seveda ne koristi. Da bi pridobili čim širši razpon različnih rab besede 'gmajna', je par Šusskotov napisalo, kaj 'gmajna' pomeni v njihovem narečju oz. v narečjih, do katerih imajo hiter dostop. Odgovori so zbrani spodaj, na hitro pa jih bom povzel v naslednjem odstavku.

4Priznati moram, da meni 'gmajna' ne pomeni 'gozda' (četudi je bila babica iz Komende), temveč da v goriških govorih pomeni predvsem neobdelan svet oz. lahko tudi bolj specifično združbo robide in nizkega grmičevja. 'Gmajna' je tako običajno rob gozda.

5Zdi se, da 'gmajna' pomeni 'gozd' vsaj v vzhodno gorenjskih narečjih od Komende pa vse do Motnika.

6PINA (Kamnik; zgodnja srednja leta):
"Ja, seveda, v komenških gmajnah rasejo super lepe gobe. To je zlo domača beseda pri nas - sicer ne vem, kako je z mlajšimi generacijami, moj foter pa jo vsekakor uporab precej pogosto - vsaj vsakič, ko gre v gmajno in o tem poroča. tud jaz bi jo več uporabljala, če me ne bi v lublan vsi tko čudn gledal pol ... nikol se pa v Kamnku ne reče da greš v hosto.

7LANKO (Solkan, Grgar, občina Nova Gorica; zgodnja srednja leta):
'Gmajna meni pomeni zaraščeno območje, tudi gozd (ne lepo urejeno hosto), se pravi, tudi običajn žbujn je gmajna ... mislim, pred par tedni smo čistli neko gmajno med železnico in našim vrtom. Matejki (s Padrič (pri Opčinah)) gmajna pomeni nesčiščeno območje, se pravi, travnik, ki ima po tleh še zmerom kamne ... (Padriče so na Krasu :)) in je posledično tudi verjetno bolj zaraščeno (četudi je to postalo verjetno šele po prepovedi kozoreje).

8MILENA (dolenjska; starejsa srednja leta):
Seveda uporabljamo besedo 'gmajna' in ima tudi točno določen pomen. Pomeni obrobje gozda, kjer gozd že prehaja v pašnik, ta pašnik pa je ponavadi poraščen z grmičevjem in še ni čisti pašnik. Krajinarji bi temu rekli del zaraščenega roba gozda in del grmičastega roba pašnika skupaj. Med njima ne moreš začrtati meje. Na splošno pa beseda 'gmajna' lahko pomeni gozd slabše kakovosti (zaraščena tanjša drevesa in grmičevje).

9BINA (Motnik, občina Kamnik; zgodnja srednja leta):
'Gmajna' je v naših koncih (še mal bolj vzhodno od Komende in Kamnika) splošen izraz za gozd. Tak propisni gozd, s konkretnimi drevesi in vsem ostalim (gobe, veseli lovci, ...). Tak gozd, ki se mu že na Vranskem (še za malenkost bolj vzhodno in že na štajerskem) reče hosta. Se pa tud ne morm spomnit, da bi kdo pri nas z 'gmajno' označeval zaraščena območja, al pa predele, ki so na tem, da se zarastejo. Mislim, da temu gladko rečemo grmovje. Pravzaprav res ne vem, če sploh imamo poseben izraz za zaraščena področja. Mogoče je pa enostavno tako, da če seznaniš gorenjce s subvencijami za ohranjanje kulturne krajine, izraza za zaraščena področja sploh ne rabiš več :).

10JOŽE (Prlekija; mlajsi senior):
Jože prav, da se 'gmajne' od doma nč ne spomn, v nobenem pomenu. Se mu pa zdi, da se je v smislu komunalnga travnka sred vasi rekl 'sreja' (s širokim e, se prav namest 'sre/n/ja', adjektiv je pa 'srenjsko' - tud s širokim e). Če je blo pa neki ne komunaln, ampak ničije, se je pa rekl 'ljüdsko'. Pa tud v prekmurščini 'gmajne' zgleda ni, saj okol Beltinec ne (sm pogledala u un slovar od Vilka Novaka). Tm k je alešev vikend na Bledu, se reče 'na gmajni', sam zdej je tm vse pozidan, a je bla prej gmajna v smislu gozda al (komunalnih) travnkov, pa ne vem. Se pa reče 'na gmajni', ne 'v gmajni'.

11AMANDA (Jesenice; zgodnja srednja leta):
Na Jesenicah in tm okol rečejo 'gmajna' običnemu gozdu, običajno zaraščenemu, manjšemu, bolj blizu hiše? hosta bi biu pa velik temen strašen gozd, tak za partizane.

12ROK (Ljubljana; zgodnja srednja leta):
Pr ns doma so se sicer nemške 'popačenke' (raufnk, kevder, širhakl...) obilno uporabljale, ampak 'gmajne' se pa iz rane mladosti ne spomnem (mogoče zato, ker smo sred mesta ... čeprov po raznih hostah smo zmeri velik hodil). Vsekakor sm 'gmajno' najprej spoznou iz 'Le vkup, le vkup uboga gmajna', kjer je 'gmajna' rabljena v pomenu '(običajno) ljudstvo (za razliko od plemištva ipd)', ne v pomenu 'hoste' ali česa podobnega. Spomnem se tud tega, da čeprov sm pesemco veselo prepevu, mi dolg ni blo jasno, kaj tista 'gmajna' pomen (podobn kot precej besed pr 'Hej Slovani'). Iz mal kasnejše dobe se pa 'gmajne' že spomnem, ampak dejansko bolj kot neki, kar sm slišu od v Ljubljano prseljenih gorenjcev (najbolj živo se spomnem enga kolega iz zgodnje srednje šole iz Senčurja) -- to bi se skladal s tistim, kar je napisala Pina, namreč da so jo v ljubljan čudn gledal, če je omenla 'gmajno'. In kar se pomena tiče, sem do tegale vprašanja poznal samo pomen 'gozd' (in 'ljudstvo'), ne pa pomenov kot 'skupen vaški travnik', 'redko poraščen teren', itd. bi si pa vsekakor mislu, da za razliko od mlajših ljubljančanov starejši ljubljančani 'gmajno' v pomenu 'gozd' še dobr poznajo.

13'Gmajna', 'na gmajni' in 'v gmajni', pa verjetno tudi še kaj podobnega, so precej pogosta ledinska imena v Sloveniji. Nekatera teh imen so se prekvalificirala v imena ulic ali delov kraja. Če bi veljalo, da predloga 'na' ne moremo uporabljati ob samostalniku, ki pomeni 'gozd', potem bi lahko iz razporeditve različic ledinskih imen sklepali tudi na pomen besede 'gmajna' v narečju okoli takega imena. Povsod, kjer obstaja ledinsko ime 'V gmajni', 'gmajna' verjetno pomeni 'gozd', povsod, kjer imamo ime 'Na gmajni', pa 'gmajna' verejtno pomeni 'srenjsko zemljo'. Seveda en pomen ne izključuje drugega, pa tudi sicer ne vemo, kdaj je takšno ledinsko ime nastalo in kako se je beseda 'gmajna' uporabljala v posameznem narečju v preteklosti, zato ta metoda ni posebej natančna, za prvo silo pa bi že bila.

14...

15(maj 2006)