zapisovanje besed cerkev sv. Marije alietske imena imena svetnikov imena krajevna imena velika/mala začetnica
1Gre za projekt obnove neke cerkve (restavracija stropnih fresk), ki smo ga izvajali pred kratkim. Cerkev stoji v Izoli in je posvečena sv. Mariji Alietski. O cerkvi govorim kot o stvarnem (fizičnem) objektu. Težave imam z veliko začetnico. Zanima me, ali naj napišem:
2Seveda sem, ko sem naletel na ta problem, najprej sam pogledal v pravopis (SP, str. 21). Po njem imena cerkva spadajo med zemljepisna imena (poslopja in drugi samostojni objekti). Po moje bi bila torej ustrezna prva oblika, mogoče še druga. Ampak, ko sem hotel preveriti svojo interpretacijo s primeri iz časopisov (predvsem Delo), sem ugotovil, da tam skoraj dosledno uporabljajo 3. obliko (glej zgoraj). Zanima me, ali gre za površnost oz. malomarnost novinarjev ali pa si jaz zadevo napačno razlagam.
1Zdi se mi, da v tem primeru o pravilni in napačni razlagi navodil SPP ne moremo govoriti. Možnih razlag je po mojem pač več, pa če izvirajo iz Pravopisove liberalnosti ali pa površnosti oz. nedorečenosti. Cerkve lahko tako res štejemo med zemljepisna imena, v podvrsto poslopja in drugi samostojni objekti
. V tem primeru se mi zdi smiselna varianta Izvajali smo obnovo cerkve Sv. Marija Alietska v Izoli
(tako kot lahko rečemo rojen v mestu Ljubljani
ali v mestu Ljubljana
). Ker je cerkev pri nas pač zelo veliko, mi nekako ne gre, da bi besedo cerkev
štel kot del lastnega imena — zato ne bi pisal ... obnovo Cerkve Sv. Marije Alietske ...
. V varianti ... obnovo cerkve Sv. Marije Alietske ...
pa zveze Sv. Marije Alietske
zaradi sklona, v katerem stoji (rodilnik), ne bi imel za ime cerkve, ampak ime tistega, komur je cerkev posvečena. Pri tem se pojavi vprašanje, kako pišemo imena svetnikov ipd. Po SPP imena veroslovnih in bajeslovnih bitij
pišemo z veliko, npr. Sveti duh
. Dodaja pa SPP, da po izvoru občnoimenske besede kot prvi del stalne zveze z lastnim imenom nekaterih mitologiziranih bitij pišemo z malo ali z veliko začetnico, npr. 'k/Kralj Matjaž'
. V to kategorijo bi po mojem lahko šteli tudi sveto Marijo
in jo torej pisali tako. V tem smislu tudi velja precej razširjeno mnenje, da se ravno tako ločuje sv. Marijo
— osebo in Sveto Marijo
— kraj. Težava pa je v tem, da se pri imenu kraja Sveti Duh
že pišeta z veliko oba dela imena, pri imenu osebe pa se nam nekako zdi nenavadno, da bi z veliko pisali besedo duh
, češ da je to ime, sveti
pa z malo, češ da je to izvorno občnoimenska beseda v stalni zvezi z lastnim imenom. Verjetno se zato osebno
ime večinoma zapisuje kot Sveti duh
, kar pa vodi v neskladje med zapisoma pridevnika sveti
v zvezah sveta Marija
in Sveti duh
.
2Potem je tu še ena razlaga, namreč po SPP je med stvarnimi imeni tudi podvrsta arhitekturne stvaritve
, npr. Sikstinska kapela
. Seveda bi v tem smislu lahko pisali tudi cerkev Sv. Marija Alietska
(ali po prej omenjeni meni manj všečni razlagi tudi Cerkev Sv. Marija Alietska
), ne glede na to, kako zapisujemo osebno ime sv. Marije
. Očitno v SPP ni vse dorečeno in odločeno.
cerkevdel lastnega imena stavbe, svetnico pa zapisujemo tako, kot da besedica spredaj ni del osebnega imena, ampak zgolj pridevnik (v tem duhu je tudi zapis
svetnica Marija, pri čemer verjetno nihče ne bi pisal
svetnicez veliko).
Sveta Marija, na kar bi sklepal po zapisu osebnega imena
Sveti duh. Vendar se mi tak zapis
Marijene zdi smiseln.
sveti Mariji Alietski, in jo individualizira prislovna zveza
v Izoli. Pri vsem skupaj pa glede na obilico možnosti gotovo velja upoštevati tudi ustaljenost posamezne variante, in varianta, ki jo omenjate kot Delovo, je očitno precej razširjena. In če ni ravno hudo nelogična ali kaj podobnega, ni pravega razloga, zakaj ji ne bi sledili.