1Besede pripad SSKJ ne pozna, kar pa še ne pomeni, da ne more biti del pravne terminologije. V Velikem slovensko-nemškem slovarju je pod geslom pripad naveden zgled pripad dediščine, ki vsaj delno potrjuje tezo, da je beseda vezana na pravno stroko. V Pravnem terminološkem slovarju, ki je izšel leta 1999 in zajema le gradivo do leta 1991, je pripad zabeležen le v zvezi pripad dediščine in mu je torej pripisan le pomen, vezan na lastnino in posedovanje, kakor ga je mogoče izpeljati iz prvega pomena glagola pripasti po SSKJ (postati last koga: četrtina dediščine je pripadla njemu ...). Možno je, da se je pripad s pomenom, ki ga uporabljajo tudi novinarji, razvil šele po letu 1991, torej v času, ki ga omenjeni slovar ne zajema. Iskani pomen lahko izpeljemo iz drugega pomena omenjenega glagola v SSKJ: publ. biti dodeljen, dan: pripadla mu je naloga, da stvar razišče. Kvalifikator publ. potrjuje novinarsko rabo tega pomena in torej tudi rabo izpeljanke, po kateri sprašujete.

2Tudi v Angleško-slovenskem in slovensko-angleškem terminološkem slovarju kriminologije in kazenskopravnih znanosti (1997) izraza ni. Posredujemo pa vam odgovor enega naših občasnih sodelavcev, študenta prava, ki piše takole:

3Pravzaprav je pomen besede pojasnjen že v odlomku iz časopisa: Tako smo lani dobili na sodišče 465.000 zadev .... Pripad je čudovit pravniški konstrukt za število zadev, ki jih sodišče (v tem primeru) oz. posamezni sodnik dobi v reševanje (in očitno izhaja iz glagola pripasti).