1Z besedo rešilec ni prav nič narobe. V SSKJ je sicer označena kot pogovorna, a to verjetno ni razlog, zaradi katerega so vaš predlog imena zavrnili. Ali je beseda slovenska ali ne, pri imenih podjetij in njihovi registraciji ni merodajen dejavnik, saj se da očitno registrirati imena, kot so: Kom-agens, Konem color, Copigraf, Tendex, Snimex, Montimex, Vento veneto, Yurop, Infinity sport, Unowik, Pupa, T.I.P. engineering, Graffit line, Agma, Digontrade, Design office, Procaffe itd.

2Sedaj pa nazaj k rešilcu. Na registracijskem sodišču v Ljubljani so mi postopek registracije in dejavnike, ki vplivajo na odločitev o primernosti, razložili takole: Firma, torej ime podjetja, ki mora biti v slovenskem jeziku, je razdeljena na obvezno in dodatno sestavino. V slovenščini mora biti samo obvezna sestavina. Je pa dodatna sestavina pri d.o.o. in d.d. tudi obvezni del imena. Vprašanje je le še to, kaj ta obvezna sestavina je in kaj je dodatna sestavina. To naj bi bilo zelo lepo in jasno razloženo v komentarju zakona (ZOGD), kjer piše, da je dodatna sestavina ta, ki je lahko v kateremkoli jeziku — torej je lahko poljubno fantazijsko ime ravno tisto ime, ki ga mi najbolje poznamo, v vašem primeru rešilec itd. — in da je obvezna sestavina tisti del, ki ponavadi sledi oznaki d.o.o., je napisan zelo na majhno ali pa se kar spušča. To je ponavadi podjetje za proizvodnjo in trgovino (ali kaj podobnega). (Seveda pa zakon ne določa ničesar o sprejemljivosti edino knjižne slovenščine oziroma nesprejemljivosti pogovorne.)

3Niste navedli, zakaj so vam vlogo zavrnili. V zakonu je namreč tudi neko drugo določilo, ki vašo firmo naredi neustrezno. 17. člen, ki govori o nedovoljenih sestavinah firme, pravi, da firma ne sme vsebovati ali posnemati uradnih oznak. Kakor so mi potrdili na sodišču, je ravno to razlog, da vašega imena niso sprejeli. Vaše službeno vozilo bi namreč lahko v prometu zamešali s pravim reševalnim vozilom, to pa bi bilo lahko v prometu (pa ne le na cesti) še kako moteče (morda ne za vas).