1Ker ne bi bili radi zakonodajalci, ki odločajo, kaj je prav in kaj narobe, vam ne bomo neposredno odgovorili, katera beseda je lepša oziroma primernejša. Bomo pa navedli argumente za eno ali drugo možnost ter jih obenem pokomentirali. Sevedo bo iz predstavljenih argumentov in naših komentarjev jasno vidno, kateri možnosti dajemo prednost, vendar naj že sedaj povem, da so to le naša mnenja in naše lastne preference, ki vam jih nimamo namena vsiljevati. Morda boste podane argumente vi ovrednotili drugače, morda ste sami pomislili še na kak argument, ki nam ni prišel na misel... Namen našega razmišljanja je torej predvsem, da bi vam pomagal pri izdelavi lastnega mnenja. Da ne bi preveč kompliciral, bom 'letališče' in 'aerodrom' vedno pisal z malo začetnico, četudi bi bil v rabi, kot jo opisujete, dejanski napis verjetno 'Letališče/Aerodrom Ljubljana (ali Brnik)'.

2Za začetek smo pogledali v Slovar slovenskega knjižnega jezika, kjer najdemo obe besedi, tako 'letališče' kot 'aerodrom', vseeno pa slovar daje 'letališču' nekakšno prednost oziroma ji pripisuje status bolj osnovne besede. Beseda 'aerodrom' je namreč pojasnjena tudi s sopomenko 'letališče', medtem ko je beseda 'letališče' pojasnjena brez uporabe sopomenke 'aerodrom':

3aerodróm -a m prostor za vzletavanje in pristajanje letal; letališče: civilni, vojaški aerodrom

4letalíšče -a s (í) prostor za vzletanje in pristajanje letal: graditi letališče; letalo se spušča nad letališče; na letališču je visokega gosta pozdravil predsednik vlade / civilno, matično, vojaško letališče/ letališče na Brniku

5Beseda 'aerodrom' se nahaja še v treh drugih geslih:

6aero... ali áero... in aêro... prvi del zloženk 1. nanašajoč se na zrak: ...
2. nanašajoč se na letalo ali letalstvo: aerodrom, aeronavtika / aerovlek in aero vlek

7aerodrómski -a -o prid. nanašajoč se na aerodrom; letališki: aerodromska signalizacija / aerodromsko podjetje Ljubljana-Brnik

8bázen [...] bazno taborišče odprave / bazni aerodrom

9Beseda 'letališče' pa je precej bolj pogosta, saj se pojavlja še v 31 drugih geslih, naprimer:

10civílen [...] 1. ki se ne nanaša na vojsko, vojake: civilni in vojaški invalidi; šel bo za civilnega pilota; civilna oblast na osvobojenem ozemlju; je v civilni službi; civilno letališče; [...]

11dolèt [...] dosega cilja z letom: [...] dolet letala na letališče / na letališču so uredili progo za dolet za pristajanje [...]

12króženje [...] glagolnik od krožiti: [...] po večurnem kroženju nad mestom se je spustil na letališče [...]

13'Letališče' ni bolj pogosta beseda zgolj v omenjenem slovarju, temveč tudi širše v slovenskih besedilih. V zbirki lektoriranih besedil (predvsem iz časnika Delo) Nova beseda (http://bos.zrc-sazu.si/s_beseda.html) se niz 'letališč*' (s takšnim nizom najde iskalnik na omenjeni strani tudi vse druge sklonske oblike besede 'letališče') pojavlja 9175-krat. V isti zbirki besedil ima niz 'aerodrom*' le 974 pojavitev. (Dejansko niz 'aerodrom*' vključuje tudi vse potencialne izpeljanke iz te osnove, medtem ko niz 'letališč*' vključuje le del izpeljank, ne pa izpeljank kot 'letališki' -- če iščemo pogostost z nizom 'letališ*', ki zajame tudi te, dobimo 10203 zadetkov, torej je ob taki primerjavi razlika še malo večja.)

14Do podobnega rezultata pridemo tudi, če iščemo po svetovnem spletu s pomočjo iskalnika najdi.si. 'Letališče' se v vseh svojih različicah (iskalec najdi.si sam poišče vse sklonske različice besede 'letališče') nahaja na 80421 straneh, medtem ko se 'aerodrom' nahaja le na 23069 straneh. Razlika v prid 'letališču' je tu sicer manjša kot v prej omenjeni zbirki besedil, a je še vedno zelo velika. (Zmanjšuje jo tudi kakšna ne tako redka hrvaška stran, ki jo najdemo med zadetki za 'aerodrom'; in spet lahko dodamo tudi to, da iskalni niz 'letališče' sicer vključuje vse sklonske oblike te besede, ne vključuje pa izpeljank kot 'letališki'.) Od obeh besed je torej 'letališče' v slovenščini daleč bolj pogosta in običajna slovenska beseda. In pri omenjenih podatkih iz Nove besede in s slovenskih spletnih strani lahko še dodamo, da je večina pojavitev besede 'aerodrom' rabljena kot del lastnega imena podjetja (npr. ''Aerodrom Ljubljana je v preteklem letu ustvaril 4,582 milijarde tolarjev prihodkov iz prodaje [...]''; Delo, 28. 2. 2001) -- pri teh pojavitvah v veliki meri torej niti ni šlo za piščevo izbiro med dvema tekmujočima izrazoma, torej 'letališče' in 'aerodrom', ampak je pisec uporabil 'aerodrom' kot del fiksnega lastnega imena podjetja (prim. tudi načelno zamenljivost besed 'luka' in 'pristanišče' v govorjenju o koprskem ali kakšnem drugem pristanišču, in pretežno fiksnost v govorjenju o podjetju 'Luka Koper').

15Bežno smo že omenili izpeljanke iz 'letališča' in 'aerodroma', a brez komentarja. Dodajmo zdaj, da je beseda 'letališče' običajnejša tudi zaradi zvez, v katerih se pojavlja in v katerih se beseda 'aerodrom' preprosto ne uporablja. Slovar slovenskega knjižnega jezika pridevnik 'aerodromski' sicer navaja, a veliki večini verjetno ta beseda zveni sistemsko/slovnično možna, vendar praktično neobstoječa. Tudi v Novi besedi in na slovenskih spletnih straneh je praktično ne zasledimo. Po drugi strani pridevnik 'letališki' zveni povsem običajno, naslednje zveze pa so ustaljene in pogoste.
- 'letališki delavec'
- 'letališka taksa/pristojbina'
- 'letališke steze'
- 'letališka stavba'
Nadomestitev pridevnika 'letališki' s pridevnikom 'aerodromski' v tovrstnih zvezah se sliši čudno in navzkriž z ustaljeno rabo. Nenazadnje imamo po Sloveniji verjetno več 'Letaliških ulic/cest', 'Aerodromske' pa nobene. Na 'Letališki cesti' recimo domuje mariborsko letališče, ki je v lasti podjetja Aerodrom Maribor d.o.o. Slovar slovenskega knjižnega jezika navaja tudi izpeljanko 'letališčnik', tovrstno izpeljanko iz osnove 'aerodrom' pa si je že res težko predstavljati. Tudi s stališča rabe izpeljank -- predvsem pridevniških -- iz 'letališča' in 'aerodroma' je torej nekako bolj osnovna oziroma uporabna beseda 'letališče'.

16Glede besede 'aerodrom' lahko še povem, da jo po mojem sicer povsem impresionističnem opažanju (zadnja leta se okoli mene relativno veliko govori o letalskih potovanjih, letališčih, avijonih) v Ljubljani pogosto slišim praktično samo od 80-letnega znanca, od koga mlajšega pa ne. Pa naj dodam, da ta znanec običajno govori tudi o 'aeroplanu', ne o 'avijonu' ali 'letalu', pri čemer je 'aeroplan' vsekakor beseda, ki se v rabi danes pojavlja vse manj (to omenja tudi Slovar slovenskega knjižnega jezika). Ni torej izključeno, da se je beseda 'aerodrom' torej nekoč rabila več, kot se danes.

17Če delno povzamemo, s stališča pogostosti oziroma običajnosti poimenovanja v današnji rabi bi bil napis 'letališče' torej bolj smiseln od napisa 'aerodrom'. Po hitrem ogledu domače strani ljubljanskega letališča bi rekel, da ko ne gre za ime podjetja, se tudi na njihovih straneh (http://www.lju-airport.si) večkrat pojavlja 'letališče' kot pa 'aerodrom'. (Na angleških straneh je 'letališče' prevedeno kot 'airport'.)

18Po drugi strani pa bi lahko rekli, da je napis 'aerodrom' bolj smiseln zato, ker je tudi uradno ime podjetja, ki upravlja z brniškim letališčem, 'Aerodrom Ljubljana d.d.'. Mimogrede, po tem vzorcu so poimenovana tudi druga letališča v Sloveniji ('Aerodrom Maribor d.o.o., Aerodrom Portorož d.o.o., Aerodrom Slovenj Gradec d.o.o. itd.). Vendar je tu treba dodati, da je to vseeno samo ime podjetja, ki upravlja z letališčem, ne pa dejansko ime letališča. To je razvidno že iz domače strani ljubljanskega letališča, kjer je med drugim zapisano ''Letališče Ljubljana upravlja delniška družba Aerodrom Ljubljana.'' Če je tako, potem bo tudi, če se upravljalec letališča jutri zamenja, novi upravljalec pač še vedno upravljal 'Letališče Ljubljana', neglede na ime novega upravljalca. Nenazadnje tudi URL naslov ljubljanskega letališča (www.lju-airport.si) besede 'aerodrom' sploh ne vsebuje, neglede na ime upravljalca letališča. Ime podjetja, ki z letališčem upravlja, je pač deloma neodvisno od imena letališča, in argument uradnosti imena torej odpade, saj govorimo o napisu na glavni letališki stavbi, ki primarno predstavlja letališče, ne podjetja, ki z letališčem upravlja. (Mimogrede, pomenljivo je tudi, da Agencija Republike Slovenije za okolje imenuje svoje meteorološke postaje Letališče Brnik, Letališče Maribor, Letališče Portorož.)

19Še en vidik, ki bi morda lahko bil argument za rabo besede 'aerodrom', je to, da naj bi bilo to poimenovanje mednarodno ali pa vsaj bolj razumljivo za tujce, vendar tudi tu stvar ni tako jasna. 'Aero-' je sicer res grško-latinična osnova, ki jo v slovenščini srečamo še npr. v 'aerodimanika', 'aerobika', 'aeroplan', pa tudi v drugih jezikih, predvsem evropskih, se 'aero' pojavlja kot del besede v tvorjenkah s podobnimi pomeni -- 'aero' je kot del besede torej vsaj za marsikakšnega evropejca hitro prepoznavna prvina. Tudi '-drom' je grškega izvora in ga v slovenščini srečamo še npr. v 'velodrom', 'hipodrom', 'avtodrom', in spet se v tvorjenkah s podobnimi pomeni ta prvina pojavlja tudi še marsikakšnih drugih jezikih, predvsem evropskih. Ampak beseda 'aerodrom' pa je že manj jasno splošna. Beseda 'aerodrom' oziroma zapisne različice te besede se sicer pojavljajo v precej tujih jezikih, vsaj evropskih, vendar imajo te besede po večini jezikov očitno nekako drugoten status; v angleščini (predvsem britanski) obstaja beseda 'aerodrome', a je običajnejša beseda za letališče 'airport', v francoščini obstaja 'aérodrome', a je običajnejša beseda za letališče 'aéroport', v italijanščini obstaja 'aerodromo', a je običajnejša beseda za letališče očitno 'aeroporto' itd. Na internetu sem našel dve evropskounijski strani, ki imata nekakšen spisek lokalnih izrazov za 'letališče', in sodeč po teh spiskih ni 'aerodrom' (oziroma lokalna različica) razen v grščini osnovna beseda praktično nikjer, čeravno ima kar nekaj teh jezikov tudi tako besedo. (Tudi za slovenščino spiska navajata izraz 'letališče'.) Spiska si lahko ogledate tule:
http://www.eionet.europa.eu/gemet/concept?cp=267&langcode=sl
http://europa.eu.int/eur-lex/lex/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:32005D0485:FI:HTML
Še en širši spisek, ki se ne omejuje na države EU, najdete tule:
http://www.logos.it/pls/dictionary/new_dictionary.gdic.st?phrase_code=4926154
'Aerodrom' bi sicer lahko videli kot nekakšen kompromis med mednarodnostjo in slovenskostjo, ki jo zahteva nova zakonodaja, saj je 'aerodrom' po eni strani slovenska beseda -- zapisana je pač v Slovarju slovenskega knjižnega jezika -- po drugi strani pa še vedno toliko mednarodna, da bi jo kak angleško govoreči tujec in pa marsikak evropejec verjetno razumel. Vendar pravite, da bo za tujce tako ali tako poskrbljeno posebej. In če bosta drug ob drugem stala dva napisa, npr. 'Ljubljana Airport - Letališče/Aerodrom Ljubljana', bo neglede na mednarodno večjo ali manjšo prepoznavnost slovenske besede vsakdo takoj ugotovil, kaj ta beseda pomeni (četudi mu po svoje niti ne bo namenjena).

20Nenazadnje pa lahko še dodamo, da je -- kot že omenjeno -- "mednarodni" URL naslov ljubljanskega letališča www.lju-airport.si, kar sugerira, da je tudi podjetje 'Aerodrom Ljubljana' sklenilo, da je angleški 'airport' danes bolj mednaroden kot 'aerodrom'. Temu pritrjujejo celo ureditve na letališčih, kot je npr. beograjsko, ki se v lokalnem jeziku, v tem primeru srbščini, imenujejo 'aerodrom' ('Aerodrom Nikola Tesla Beograd'), pa so si za mednarodno poslovanje vendarle omislili 'airport' ('Belgrade Nikola Tesla Airport').

21No, še posebej če bo za tujce poskrbljeno posebej, res ni neposrednega razloga, da bi se odločali za izraz 'aerodrom' z argumentom mednarodnosti. Morda celo nasprotno, namreč slovenski del napisa, četudi je tujcem namenjen poseben napis, vseeno pošilja tudi sporočilo tujcu, ne le domačemu potniku. In s tega stališča se da celo trditi, da z napisom 'letališče' tujce koristno seznanjamo z najobičajnejšim lokalnim poimenovanjem letališča, torej z besedo, za katero jim med bivanjem v Sloveniji vsekakor lahko pride prav, če jo poznajo. Morda bojo na poti nazaj spraševali za potna navodila do letališča ali kaj takega. V turističnih vodičih po raznih deželah je beseda za letališče tipično na seznamu besed, za katere vodič navaja, kako se jim reče v lokalnem jeziku -- za tem gotovo tiči domneva, da je poznavanje lokalnega izraza za letališče za tujca koristna informacija. Po drugi strani pa je tudi neglede na uporabnost te informacije tak napis lahko pač del prijaznega lokalno specifičnega pozdrava tujcu. (Dejansko ob pristanku na letališču potnik tipično ve tako to, da je na letališču, kot tudi to, na katerem letališču je; torej se da kot namen takega napisa res videti tudi zgolj pozdrav prispelemu potniku.) In če je tako, če je torej napis na glavnem potniškem terminalu hkrati tudi prvi stik tujcev s slovenščino (če ne priletijo z Adrijinim letalom) in s tem torej tudi predstavlja lokalno prebivalstvo in lokalni jezik, potem je zopet bolj smiselno napisati nekaj, kar je neizpodbitno slovenska beseda, torej 'letališče', še posebej, če je to tako ali tako najobičajnejši izraz. (Če gre za napis na dovozni/parkiriščni strani terminala, se argument koristne informacije sicer zmanjša, vendarle pa nikakor ni rečeno, da marsikak ravnokar prileteli potnik ob odhodu z letališča tega napisa ne bo opazil; zmanjša se tudi drugi argument, vendar se tudi tu ne zdi napačno, če tujca ob odhodu iz naše dežele za konec še malo požgečkamo z lokalno specifiko.)

22Na internetu sem naletel tudi na tole stran, kjer so slike številnih nemških letališč: skyscrapercity.com/showthread.php?t=319139. Kakor je razvidno iz slik, lahko napise (tako tiste nad letališko ploščadjo, kot tiste nad parkirišči) razvrstimo v tri katergorije:
1. samo ime kraja: Frankfurt am Main, Berlin Tegel, Hannover ...
2. angleško ime: Koeln/Bonn - Konrad Adenauer Airport, Nuernberg Airport ...
3. nemško ime: Flughafen Berlin-Schoenefeld, Flughafen Bremen, Flughafen Frankfurt am Main (slikica načrtovanega terminala 3) ...
Dejstvo, da imajo terminali na nekaterih velikih in mednarodno pomembnih letališčih ime izpisano samo v lokalnem jeziku, nam mogoče tudi za Ljubljano porodi dvom, ali je poseben mednarodni/tujejezični napis sploh potreben. Odločiti se je pač treba, ali se nam tujega potnika zdi potrebno oziroma smiselno poleg z lokalno specifiko pozdraviti tudi po mednarodno ...

23Naj za zaključek na kratko povzamemo. S stališča slovenskega napisa kot sporočila slovenskim potnikom se zdi 'letališče' bolj smiselno, saj je ta beseda pogostejša, pa tudi bolj produktivna s stališča izpeljav. Argument mednarodnosti kot podpora izrazu 'aerodrom', kot smo nakazali z rabo v tujih jezikih in kot pač diktira angleščina kot trenutna svetovna lingua franca, ni zelo prepričljiv, povrhu pa ste še zapisali, da bo za tujce tako ali tako poskrbljeno posebej. Kot ne najbolj prepričljiva podpora rabi besede 'aerodrom' se nam je pokazal tudi argument enakosti z imenom trenutnega upravljalca ljubljanskega letališča. In s stališča slovenskega napisa kot sporočila tujim potnikom se vsaj po eni strani zdi raba najbolj tipičnega slovenskega izraza, torej 'letališča', bolj smiselna. V bistvu nam za uporabo besede 'aerodrom' v omenjenem napisu ni uspelo najti kakega zares dobrega argumenta.

24(avgust 2006)