1Po eni strani se vaše vprašanje zdi kot še ena od dvojnic v slovenščini. O njih smo pisali že v nekaj odgovorih, vendar ti žal še niso dosegljivi na naši spletni strani. Po drugi strani pa se zdi, da ta potencialna dvojnica ni tako trdno zasidrana. Po Slovarju slovenskega knjižnega jezika sta sicer ob glagolu 'vpisati' možni le predložni zvezi 'v nekaj' in 'na nekaj', vendar to še ne pomeni, da tudi kak drug predlog ni obstoječ.

2vpisati ... 2. narediti, da kdo postane član kake organizacije, društva: vpisati otroka v šolo; vpisati se v društvo / vpisati se na pravno fakulteto, gimnazijo / vpisal se je v tretji letnik; ... publ. igralec se je vpisal v listo najboljših je bil med najboljšimi vpísan; ... biti vpisan v seznam ...

3Če pogledamo rabo, je situacija rahlo drugačna. Spletni korpus Nova beseda (http://bos.zrc-sazu.si/) sicer pozna skoraj izključno zvezo 'vpisati v', vendar pozna tudi vsaj en primer zveze s predlogom 'k' (razmerje za kombinacije nedoločnika je 262 proti 1). Edini primer nedoločnika s predlogom 'k' je 'vpisati k športu'.

4Razmerje na spletu je sicer še vedno krepko v prid zvezi s predlogom 'v', vendar je predloga 'k' dovolj, da vseh pojavitev ne moremo preprosto zavreči kot slučajne napake. Iskalec Najdi.si najde 87076 zvez predloga 'v' s katerikoli glagolsko obliko 'vpisati' (torej 'vpišem v', 'vpiše v', 'vpisala v' itd.) ter 328 zvez s predlogom 'k'. Tu bi veljalo dodati, da so ti rezultati zelo verjetno precej netočni, saj že ob hitrem pregledu prve strani zadetkov najdemo precej primerov, ki ne spadajo sem. Iskalec namreč najde vse pojavitve zveze ne glede na vmesna ločila, pojavi pa se tudi težava zaradi zapisovanja govorjenega jezika, ki ne loči med predlogom 'k' in vezniki 'ker' ter 'ki', ki se vsi glasijo 'k'. Že ob hitrem pregledu pa lahko opazimo, da se predloga dejansko rabita za različne predmete oziroma dopolnila. Pri mnogih je očitno razliko v sprejemljivosti tudi čutiti. Zveza 'vpisati v' je manj sporna zato se bom tu posveti le zvezi 'vpisati k'.

5Na spletu najdemo na primer 5 zvez 'vpisati k predmetu' ter le dve zvezi 'vpisati v predmet'. Številke so seveda nizke saj sem lahko iskal samo zvezo, kjer se te tri besede sopojavljajo. Obstaja pa še mnogo primerov, kjer med predlog in samostalnik 'predmet' pride kak pridevnik ali kaj podobnega. Ob predpostavki, da je takšnih primerov za oba predloga približno enako veliko lahko zaključimo, da je zveza 'vpisati se k predmetu' pogostejša. Dejansko se zdi, da je precej nemogoče uporabiti reči kaj na temo (1), medtem ko sta enaka primera s predlogoma 'k' boljša.

6(1a) *Vpisal sem se v Psihologijo za učitelje (predmet na Filozofski fakulteti, ki ga mora poslušati vsak bodoči učitelj).
(1b) *Vpisal sem se v Nemščino za zgodovinarje.

7(2a) Vpisal sem se k Psihologiji za učitelje.
(2b) Vpisal sem se k Nemščini za zgodovinarje.

8Dejansko se sicer zdi, da bi primera (2) morala imeti drug glagol, namreč 'prijaviti', vendar nista popolnoma nemogoča tudi takšna, kakršna sta. Podobno lahko vidimo kontrast med stavkoma (3) in (4). Kjer je (3) popolnoma sprejemljiv, (4) pa popolnoma nesprejemljiv. V primerjavi s (4) pa primer (5) s predlogom 'k' deluje popolnoma sprejemljivo. Nasprotno se predlog 'k' ne more uporabiti skupaj z dopolnilom 'tečaju angleščine'.

9(3) Vpisal sem se v tečaj angleščine.
(4) *Vpisal sem se v angleščino.
(5) Vpisal sem se k angleščini.
(6) *Vpisal sem se k tečaju angleščine.

10Podobno lahko opazimo razliko v količini zvez 'vpisati k skavtom/lovcem' in 'vpisati v skavte/lovce'. Tako obstajajo na spletu štiri strani, ki v takšni zvezi uporabljajo predlog 'k', ter nobena, ki bi uporabljala predlog 'v'. Spet lahko dodam, da se zdi vsekakor bolj sprejemljivo reči 'Peter se je vpisal k skavtom', kot pa 'Peter se je vpisal v skavte.' Drugače bi seveda bilo, če bi govorili o skavtskih oziroma taborniških odredih. 'Peter se je vpisal v taborniški odred' je tako popolnoma sprejemljivo, medtem ko je 'Peter se je vpisal k taborniškem odredu' nadvse čudno.

11Med predlogoma torej vsekakor obstaja razlika v vezljivosti, a vam žal ta trenutek ne bi znal povedati kakšna ta razlika je. Veš primer se zdi soroden zgoraj omenjeni angleščini, kjer smo opazili, da se vpišemo lahko v tečaj angleščine ne pa samo v angleščino. Vaš primer je podoben, ker je podobno, kot je 'angleščina' rabljena kot ime tečaja, tudi 'predšolska glasbena vzgoja' na nek način ime tečaja. Enako velja, da postane stavek s predlogom 'v' precej boljši, če pred ime vašega tečaja damo še besedo tečaj. V teh primerih dvom skoraj docela odpade, saj se zdi uporaba predloga 'k' v takih zvezah očitno slabša (vendar morda ne docela nemogoča).

12(7) Otroka sem vpisal v tečaj predšolske glasbene vzgoje.
oziroma
(8) Otroka sem vpisal v predšolski tečaj glasbene vzgoje.
(9) *Otroka sem vpisal k predšolskemu tečaju glasbene vzgoje.

13Še vedno nismo odgovorili na vaše začetno vprašanje. Kaj je prav? Prva ugotovitev je bila, da se glagol 'vpisati' veže predvsem (oz. skoraj da izključno' s predložno zvezo 'v nekaj'. Da je predložna zveza 'k nečemu' sicer večinoma slaba oziroma okorna vendar v določenih primerih še vedno boljša kot predložna zveza 'v nekaj' (vpisati k skavtom). Kot drugo smo navedli, da bi vaše dopolnilo predloga moralo biti primerljivo z zgledom z angleščino. Sedaj moramo vse to sestaviti.

14Sodeč po zgoraj navedenem bi torej moralo biti boljše reči (10) kot pa (11). Vendar pa moram priznati, da sodba o sprejemljivosti pri teh dveh primerih tudi meni ni prav jasna.

15(10) Otroka sem vpisal k predšolski glasbeni vzgoji
(11) Otroka sem vpisal v predšolsko glasbeno vzgojo

16Zelo verjetno (11) ni popolnoma nesprejemljiv, ker lahko 'vzgojo' razumemo kot neko vrsto tečaja. Zgoraj smo že ugotovili, da je vpis v tečaj možen, torej bi lahko rekli, da je posledično tudi vpis v vzgojo možen. Po drugi strani vsekakor drži, da je zveza 'vpisati k čemerkoliže' okorna. Morda tudi zato nobena od dvojnic ne deluje očitno boljša od druge.

17In kaj storiti v takšnem primeru? Prvič moram povedati, da nikakor ni nujno, da je, ko imamo na izbiro dve možnosti, ena od možnosti boljša, bolj pravilna ali karkoli podobnega. Podobno nikakor ne velja, da bomo med dvema možnostima nujno našli eno, ki je sprejemljiva. Kaj torej storiti? Pomembno je slediti lastnemu jezikovnemu občutku. Če se vam ena od možnosti zdi boljša, uporabite tisto. Če se vam od dveh možnosti obe zdita enako dobri, potem ni važno za katero se odločate, temveč le to, da svojo odločitev upoštevate v nadaljevanju teksta (predvsem zaradi bralca, ki bi ga menjavanje enakovrednih dvojnic lahko motilo ali dalo slutiti, da dvojnici dejansko sploh nista enakovredni). Če se vam od dveh možnosti nobena ne zdi sprejemljiva velja poiskati kakšno tretjo možnost.

18V konkretnem primeru je tretja možnost uporaba besede tečaj ob imenu predmeta, kot naprimer v primerih (7) in (8) oz. kakšnega drugega poimenovanja ('Otroka sem vpisal v glasbeni vrtec/predšolo' ali kaj podobnega). Lahko pa bi se odločili tudi zamenjati glagol 'vpisati' ter namesto njega rekli 'prijaviti' (Otroka sem prijavil k predšolski glasbeni vzgoji), 'poslati' (Otroka sem poslal k predšolski glasbeni vzgoji), 'vključiti' (Otroka sem vključil v predšolsko glasbeno vzgojo) ali kaj podobnega. Seveda morate biti pazljivi kakšne glagole uporabljate, saj se omenjeni glagoli med seboj malenkostno razlikujejo.

19(september 2006)