1Na podobna vprašanja smo nekoč že odgovarjali. Odgovore si lahko preberete tu:

1Na prvi strani naše domače strani je tudi povezava na Amebisov pregibalnik, ki vam bo avtomatično izpisal celoten sklanjatveni vzorec za vsako besedo, ki vas zanima:
http://besana.amebis.si/pregibanje/

2Sicer pa lahko na kratko povem, da se ime 'Luka' lahko sklanja po 2. moški sklanjatvi, ki je enaka 1. ženski sklanjatvi (po sklanjatvenem vzorcu 'lipa'), ker se v imenovalniku ednine konča na '-a', v rodilniku ednine pa na končnico '-e' .

3Lahko pa se sklanja tudi po 1. moški sklanjatvi s sklanjatvenim vzorcem 'korak', ki ima v imenovalniku ednine končnico '-a', v rodilniku ednine pa končnico '-a'. Vendar potem dejansko ne moremo vedeti ali sklanjamo ime 'Luka' ali ime 'Luk'. Seveda tudi sklanjanje po drugi moški sklanjatvi ni brez hib. Po enakem vzorcu se namreč sklanja občno ime 'luka' (z veliko začetnico bi se ta beseda pisala, ko je govora o Luki Koper).

4Tretja možnost je sklanjanje s podaljševanjem osnove, česar knjižni jezik sicer ne dovoljuje za ime Luka, nikakor pa ne moremo reči, da to ni ena od možnosti oziroma, da tega tudi nihče ne uporablja.

5Jaz bi ime Luka sklanjala po 2. moški sklanjatvi, torej takole:
ednina dvojina množina
Luka Luki Luke
Luke Luk Luk
Luki Lukama Lukam
Luko Luki Luke
Luki Lukah Lukah
Luko Lukama Lukami

6Na omenjeni Amebisovi strani dobimo tak rezultat (rezultat smo prekopirali iz njihove strani. mešan vrstni red med prvo in drugo moško obliko, je prenešen iz izvirnika):
Luka
* samostalnik
* osebno ime
* moški spol
ednina dvojina množina
Luka Luka, Luki Luke, Luki
Luka, Luke Luk, Lukov Luk, Lukov
Luki, Luku Lukama, Lukoma Lukam, Lukom
Luka, Luko Luka, Luki Luke,
Luki, Luku Lukah, Lukih Lukah, Lukih
Luko, Lukom Lukama, Lukoma Lukami, Luki

7Lastna imena se sicer običajno ne sklanjajo v dvojini in množini, saj z lastnim imenom poimenujemo neko točno določeno osebo, ki je seveda le ena. Lastno ime pa lahko uporabimo tudi za poimenovanje vseh oseb, ki imajo neko ime, v katerem primeru potem uporabimo dvojino oziroma množino. Enako velja za zemljepisno lastno ime 'Krško', v kolikor bomo govorili o več krajih, ki se imenujejo 'Krško', bomo uporabljali dvojino oziroma množino, vendar, če je govor o več osebah z imenom 'Luka' še smiselno, govoriti o več krajih z imenom Krško ni več, 'Krško' je namreč eno samo. Lahko bi sicer govorili o več delih Krškega ali o Krškem v več časovnih obdobjih ... neoziraje se na smiselnost takšnih oblik vaše vprašanje ostane.

8Ker ime 'Krško' deluje, kot da je narejeno s pomočjo pridevniške končnice '-ski/-ska/-sko', se sklanja po 4. srednji sklanjatvi. Po tej sklanjatvi se sklanjajo samostalniki srednjega spola, ki so dejansko posamostaljeni pridevniki, tipičen primer naj bi bil 'belo, belega'. Napisala sem, da ime deluje, kot da bi bilo pridevnik, saj dejansko ne vem od kod ime 'Krško' izvira oz. ali je 'Krško' res posamostaljeni pridevnik ali ne (kot je recimo 'Krška' v imenu naselja Krška vas, ki se nahaja ob Krki). Ta trenutek je to vprašanje nepomembno. Dejstvo je, da se 'Krško' sklanja kot pridevnik oz. po četrti srednji sklanjatvi. Amebisov pregibalnik nam postreže s tem rezultatom:
Krško
* samostalnik
* naselje
* srednji spol
ednina
Krško
Krškega
Krškemu
Krško
Krškem
Krškim

9V tem izpisu sicer manjkata dvojina in množina, ki pa ju ni posebej težko dopolniti:
ednina dvojina množina
Krško Krški Krška
Krškega Krških Krških
Krškemu Krškima Krškim
Krško Krški Krška
Krškem Krških Krških
Krškim Krškima Krškimi

10Samostalnik 'gospa' spada v 1. žensko sklanjatev, vendar se sklanja po samosvojem vzorcu. Amebisov pregibalnik poda te oblike:
gospa
* samostalnik
* občno ime
* ženski spol
ednina dvojina množina
gospa gospe gospe
gospe gospa gospa
gospe gospema gospem
gospo gospe gospe
gospe gospeh gospeh
gospo gospema gospemi

11(februar 2007)

12Odgovor je nastal pri predmetu Jezikovnosvetovalni seminar na Univerzi v Novi Gorici