1SPP pove o tem tole: Prislovi iz primernikov so enaki obliki primernika za srednji spol (vsi priponski primerniki so načeloma zapisani v zaglavju gesla v pravopisnem slovarju, npr. sladek — slajši, velik — večji itd.). Prislovi se torej glasijo: slajše, večje, lažje, težje, bližje itd. Če se prislov konča na -jše, -šje, -žje, se zadnji soglasnik navadno lahko tudi izpušča: slajše/slaje, višje/više, nižje/niže.

2Kot vidite, je oblika brez zadnjega soglasnika druga, ne vedno možna izbira. Glede tega, kdaj krajša oblika ni možna, tudi SS ni dosti bolj eksplicitna. Pravi namreč, da imajo prislovi primerniške (in po njih tudi presežniške) stopnje večinoma po dve obliki. Oblike brez š oz. j so bolj v rabi v zbornem jeziku, v pogovornem pa obratno. Slovnica navaja nekatere zastarele prislove: glaje, globokeje/globoče, kašnje, krače, laglje, manje, meče, ože, slaje, širje.

3Za natančnejša navodila glede rabe si lahko do neke mere pomagamo s SSKJ. Oglejmo si nekaj gesel: — podgeslo znotraj gesla lažji:

4lažje in laže stil. laglje prisl.: jaz ti lažje pomagam kot on; pri padcu se je lažje poškodoval; tam bo lažje vzgajal ljudi;

5— podgeslo znotraj gesla težji:

6težje prisl.: vse težje shajajo; biti težje ranjen * ped. od lažjega k težjemu; prim. težek

7Znotraj gesla bližji izpridevniški prislov ni posebej omenjen, podobno tudi ne pri večji, manjši. Pri teh geslih lahko po zgledih vidite, da SSKJ daje prednost obliki z j. Preverila sem še prislov hitreje, ki je po mojem občutku v standardnem jeziku mnogo bolj v rabi kot hitrejše, vendar ga v slovarju ni. Nasprotno pa je znotraj gesla boljši na prvem mestu prislov bolje:

8bolje in boljše prisl.: bolje bi bilo za vas, če bi takoj odpotovali; zdaj že bolje dela; on zna bolje gospodariti kot oče;

9Pravopisni slovar, ki je starejši od SSKJ, pri prav vseh zgoraj omenjenih prislovih iz SPP in SSKJ navaja obe različici kot enakovredni.

10Kot kaže, so prislovi načina, tvorjeni iz pridevnikov, eno izmed področij, ki bi jih bilo treba pri slovarjenju slovenščine v bodoče nekoliko bolj sistematično obdelati, saj slovnični priročniki ne nudijo natančnih navodil o njihovi rabi. Normativni Pravopis torej ne preganja ne ene ne druge od dvojniških oblik, SSKJ prav tako večinoma evidentira rabo obeh in tudi sama ne vidim čisto nobene potrebe po kakem jezikovnem ‘iztrebljanju".