Meni

O dvodelnih avtomobilskih imenih

Rok Žaucer in Franc Marušič

pravopis slovenščina dvodelna imena avtomobilska imena

vprašanje

1Vljudno bi vas prosila za pomoč. Rada bi utemljila rabo moškega spola za pridevnik "nov" pred besedno zvezo Seat Altea (vrsta avtomobila znamke Seat).

2Prepričani smo, da je pravilna uporaba pridevnika: "NOVI SEAT ALTEA", toda ne najdemo ustrezne slovnične utemeljitve v priročnikih, ki jih imamo na razpolago.

3V medijih smo zasledili uporabo "nova Opel Astra" in menimo, da ta uporaba pridevnika ni pravilna, toda je javno sprejeta. Naša utemeljitev je nujna za ustrezno rabo slovenskega jezika in slovnice v oglaševanju.

odgovor

1Pozdravljeni.
Od vašega vprašanja sta minili že skoraj dve leti, in zelo verjetno tega odgovora sploh ne potrebujete več. Zgodba z nastajanjem odgovora sicer ni posebej komplicirana, sta pa zato vprašanje in odgovor toliko bolj. Odgovor smo začeli pisati kak mesec po prejetju vašega vprašanja in potem zašli v nerešljive uganke. Nikakor nam ni bilo jasno, kaj je boljše in kaj pravilnejše, in predvsem kako morebitno sprejemljivost/pravilnost sicer manj običajnega vzorca pojasniti oz. kakšno zgradbo mu pripisati. Nekako pri tem se je projekt odgovarjanja na vaše vprašanje ustavil avgusta 2004. Odgovor je bil takorekoč napisan, a avtor z zgradbeno razlago manj običajnega vzorca ni bil zadovoljen. S pregledovanjem in popravljanjem smo začeli odlašati in odlašati. Upam, da vam bo to, kar vam bom sedaj poslal, vseeno v kakšno pomoč, vsaj pri kakšnih bodočih jezikovnih zagatah podobne vrste. Vsekakor pa se opravičujemo za tako dolg molk.

2Pripet je rahlo spremenjen odgovor, kakor ga je Rok napisal -- in nad njim obupal -- avgusta 2004 (tedanje nadaljnje neuspešno iskanje zgradbene razlage, ki ga v pripetem odgovoru ni, je šlo v smeri postulacije neizraženega/ničtega jedra). Spodaj bom še sam dodal nekaj vrstic.

3Tako kot vam je tudi nam bolj naravno ujemanje pridevnika s prvim delom imena avtomobila, torej 'novi seat altea', a priznati moramo, da tudi drugačno ujemanje, ki je ravno tako v uporabi, ni nezaslišano. Kot je napisal že kolega v odgovoru, je verjetno sprejemljivost odvisna od poznavanja vrste in znamke avtomobila, kjer velja, da bolj ko nam je avtomobil tuj (manj po ušesih, ali zaradi očitne tujosti imena), težje sprejmemo ujemanje z drugim delom imena. Približno takšen trend najdemo tudi z Googlom (iskal sem samo po slovenskih straneh). Kot manj znane avtomobile sem preveril zveze 'toyota yaris', 'mazda 5' in 'fiat marea'. Pri vseh je v ospredju ujemanje z znamko avtomobila.

4novi toyota yaris - (16 strani / 1 različna)
nova toyota yaris - (51 / 16)

5novi mazda 5 - (5 / 3)
nova mazda 5 - (201 / 13)

6nova fiat marea - (1 / 1)
novi fiat marea - (6 / 2)

7Ravno obraten je rezultat pri bolj znanih avtomobilih oz. avtomobilih z bolj znanim drugim delom imena (astro imamo v Ljubljani za Bežigradom, sonato poznamo iz glasbene šole, fiesto iz španskih filmov, pando iz živalskega vrta ...). Ta iskanja niso najbolj verodostojna, a so vseeno uporabna za ugotavljanje trendov.

8novi opel astra - (4 / 4)
nova opel astra - (471 / 52)

9novi ford fiesta (1 / 1)
nova ford fiesta (15 / 29)

10novi hyundai sonata (5 / 1)
nova hyundai sonata (22 / 11)

11novi nissan micra (0 / 0)
nova nissan micra (28 / 10)

12novi fiat panda (114 / 11)
nova fiat panda (345 / 11)

13Vprašanje, kakšna oblika pridevnika je primernejša, je v bistvu vprašanje, kateri del imena je jedro imena. S tem na vprašanje nismo odgovorili, saj še vedno ne vemo, kako odgovoriti na to novo vprašanje. Zdi se, da bolj kot nam je kak del imena domač, lažje ga bomo postavili za jedro zveze. Tu moramo domačost razumeti kar se da široko. Lahko da poznamo besedo, ki je hkrati tudi ime, lahko da poznamo konkreten avto. Verjetno je način preverjanja domačosti tudi ugotavljanje, kaj je najobičajnejše krajšanje dolgega imena. Verjetno se boste strinjali, da ljudje govorijo o svojih astrah, pandah, fiestah (za sonato in micro sicer nisem prav prepričan, a si to lahko predstavljam), ne pa o svojem yarisu ali petici, če je govora o mazdi, (pri marei se zdi takšno opuščanje vseeno mogoče). No, seveda je takšno krajšanje vezano na naše poznavanje avtomobilov oziroma na njihovo popularnost. Če skušamo to aplicirati na vaš primer, bi si mislil, da bi bilo 'seat altea' precej lažje krajšati v 'seat' kot pa v 'altea' (a tu iz mene govori tudi moje nepoznavanje avtomobilov). Po tej logiki je seveda logično, da se bo pridevnik ujemal s prvim delom imena, saj je prvi del imena (torej 'seat') jedro.

14Imena avtomobilov so v Rokovem odgovoru primerjana z lastnimi imeni. 'Seat altea' je primerjano s 'Svetličič Marjeta' oz. 'Marjeta Svetličič', pač odvisno kako bomo zvezo 'seat altea' uporabljali/sklanjali. Primerjava je vsekakor možna, a preden ugotovimo, s čim ime avtomobila lahko primerjamo, se moramo najprej odločiti, kateri del imena je jedrn. Pa smo spet tam.

15Primerljiva so tudi imena drugih artiklov, recimo 'union smile', 'microsoft office' ... a si tudi tu ne moremo kaj dosti pomagati, saj se vsako ime obnaša rahlo drugače. Govorimo namreč o 'unionovem smilu' (ali pa kar o 'smilu', recimo, da je sprejemljivo reči tudi 'dajte mi prosim en union smile', četudi se sliši precej tuje) oz. 'unionovem ležaku', 'acer travelmateu', 'apple ibooku' (četudi je tu bolj smiselno krajšanje 'apple'), 'petzlov kroll' ... Tako da bi težko govorili o kakšnih pravilih.

16Še dodatno vprašanje je sklanjanje te zveze. Možni so vsaj trije načini (četrti je dodan zaradi svoje naravnosti, a ima za osnovo drugačno zvezo, več o njej je zapisano v rokovem odgovoru), od katerih sta načina 2 in 3 vsekakor boljša od načina 1. Med 2 in 3 pa se odločamo glede na to, kaj nam predstavlja jedro zveze.

171. novi seat altea, novega seata altea, novemu seatu altea ...
2. novi seat altea, novega seata altee, novemu seatu altei ...
3. nova seat altea, nove seat altee, novi seat altei ...
4. nova seatova altea, nove seatove altee, novi seatovi altei ...

18Rok je v neki zgodnjejši eni verziji odgovora dodal še tale odstavek:
No, in pri tem lahko omenim tudi to, da bi zvezo 'z novo seat alteo' (ali 'z novim fiat puntom'), torej zvezo z nadaljnjim določanjem, sprejel z manj obotavljanja kot zvezo 's seat alteo' (ali 's fiat puntom'), torej brez nadaljnjega določanja (prim. tudi dokaj kilavi 'Seat altea je precej majhna' in sprejemljivejši 'Nova seat altea je precej majhna'). Dodam lahko, da situacija, kjer se ena oblika/vzorec začne razmeroma redovito pojavljati najprej v enem okolju in se v druga okolja postopoma širi šele naknadno, ni prav nič nenavadna. [V podobnem duhu lahko omenim še to, da ko gre v primeru 'seat altea' za imenovalniško zvezo, 'novi seat altea' vs. 'nova seat altea', me vleče v prvo varianto, ko pa gre za predložno zvezo, 'z novim seatom alteo / altea' vs. 'z novo seat alteo', ali pa za tožilniško zvezo, 'novega seata alteo / altea' vs. 'novo seat alteo', mi preferenca ni več tako jasna.])

19Dodatne težave nastopijo, če osnovnemu imenu dodamo še kakšno dodatno opisno oznako, recimo 'opel astra karavan', 'dizelska opel astra karavan' ter poskušamo novo ime sklanjati.

20Žal se je odgovarjanje sprevrglo v ugotavljanje možne zgradbe in naštevanje različnih možnosti. Očitno ste nam zastavili zares težko vprašanje (vsaj glede iskanja razlogov za pravilnost ene od obeh možnosti). Sicer pa bi vam lahko odgovorili tudi, da se zdi, da nobene od obeh možnosti ne moremo zlahka zavrniti kot neslovnične, saj se obe pojavljata v različnih zvezah in sta jezikovno živi. Za katero se odločimo v konkretnem primeru, pa je odvisno od vrste dejavnikov, od katerih vsi niti niso jezikovni (poznavanje avtomobila ...).

21Upamo, da vam bo ta "odgovor" kljub zamudi in nejasnosti vseeno kakorkoli v pomoč.

22Lanko (sledi še Rokov poskus odgovora)
24. 3. 2006

23####################

24Pozdravljeni.
V odgovoru bom namenoma zanemaril veliko začetnico pri imenih avtomobilskih proizvajalcev ipd. Večinoma bom govoril o avtomobilu 'opel astra', saj ga poznam in imam njegovo ime tudi že malo v ušesu, medtem ko nisem za 'seat alteo' (ali pa 'seata alteo' oz. 'seata altea') se nikoli slišal.

25Ustreznosti rabe 'novi seat altea' vam niti ni treba posebno utemeljevati. Če malo povprašate naokoli, boste hitro ugotovili, da se z zvezo ne zdi vse v najlepšem redu samo vam ampak tudi marsikomu drugemu, verjetno kar večini slovensko govorečih in verjetno tudi tistim, ki so zapisali '(nova) opel astra'. Kadar je tako, zveza gotovo ni neslovnična. Drugo pa je, če bi radi ne samo potrdili svojo rabo ampak istočasno kot napačno ovrgli drugo omenjeno rabo. Če se tudi druga raba zdi v redu nezanemarljivemu številu govorcev, potem to pomeni, da pač obstajata dve rabi. Seveda nikakor ni nujno, da se enemu in istemu govorcu zdita sprejemljivi obe; često bo marsikdo eno od obeh zavrgel kot nesprejemljivo. Ampak če se obe pojavljata (četudi pri različnih govorcih) nezanemarljivo pogosto, potem -- na ravni slovenščine kot jezika občeslovenske skupnosti -- skoraj gotovo ne moremo nobeni očitati neslovničnosti, nepravilnosti. Vcasih neustreznost razglasi pravopis, jezikovna norma, vendar to pomeni samo to, da je bilo odločeno (s stališča 'slovničnosti/pravilnosti' dokaj poljubno, recimo na podlagi (večinske) rabe v katerem od prestižnejših dialektov ali na podlagi zgodovinsko gledano starejše rabe), da se ena od rab odsvetuje v knjižnem jeziku, ki je po svoje deloma umeten konstrukt. Ne pove pa to ničesar o sprejemljivosti/ustreznosti posamezne rabe v katerikoli drugi jezikovni zvrsti in ničesar o njeni slovničnosti/pravilnosti.

26Da bi o dvojnicah, po kakršnih sprašujete, izrecno govorilo kakšno knjižnojezikovno pravopisno 'pravilo', ne vem. Tudi sami pravite, da odgovora v priročnikih ne najdete. No, v grobem bi se dalo reči, da normativno usmerjeni posamezniki in institucije/priročniki načeloma svetujejo -- za knjižni jezik -- da naj bojo dopolnila levo od jedra v pregibnih oblikah, kjer se le da. Kot primer, kjer to ni možno, se navajajo pridevniki kot 'fejst' ('s fejst punco'), 'poceni' ('s poceni pohištvom'), ki so že ustaljeni kot nepregibni, ter samostalniki kot 'špica' ('enga špica filma'), 'bomba' (z eno bomba punco'). Namesto 'Union pivo' naj bi v knjižnem jeziku torej rekli 'Unionovo pivo' ali 'pivo Union'.

27Dejansko Slovenski pravopis s tem vodilom verjetno zgolj sledi pogostostnemu vzorcu v slovenskem jeziku (ki se sicer morda spreminja); zveze jedra s pregibnim levim prilastkom, jedra z desnim prilastkom, jedra s predložno zvezo in jedra s svojilnim pridevnikom so že vsaka posebej verjetno pogostejša od zveze jedra z nepregibnim vrstnim pridevnikom.

28Na to temo si lahko preberete daljšo polemiko, ki jo je sprožil nek Šussov uporabnik:
http://www2.arnes.si/~lmarus/suss/arhiv/suss-arhiv-000294.html,
http://www2.arnes.si/~lmarus/suss/arhiv/suss-arhiv-000295.html

29Zveza '(nova) opel astra', kjer se zdi, da levo od jedra stoji nepregibna oblika 'opel', se s tem pravopisnim vodilom ne sklada, tako da vam s tega stališča daje knjižnojezikovna norma v izbiri med zvezama '(novi) opel astra' in '(nova) opel astra' prav. Svetovana oblika bi bila prva, kot primernejša dvojnica druge variante pa bi se ponudila poleg prve/vaše variante še recimo oblika '(nova) oplova astra' (v primeru seata, bi se zdelo možno se 'novi seatov (model) altea', pri oplovem modelu, pa to možnost verjetno ovira ustaljenost/poznanost besede in njen ustaljen ženski spol).

30Ali se bo posamezen govorec, ki se zaveda tako dejstva, da soobstajata dve rabi, kot dejstva, da je ena od teh večinska (potencialno tudi pravopisno normirana) in druga manjšinska, držal večinske rabe ali se odločil za manjšinsko, je seveda odvisno od marsičesa, od govorčevega jezikovnodružbenega statusa (napram naslovnikovemu) do namena besedila. V oglaševanju se laičnemu jezikoslovcu takole naivno kažeta vsaj dve perspektivi, ena je upoštevanje jezikovne večine, da se po nepotrebnem ne zamerimo potencialnim kupcem, druga je namerno neupoštevanje jezikovne večine, da oglas in z njim oglaševana znamka doseže publiciteto (četudi prek negativnih odzivov). No, zdi se mi, da neupoštevanje jezikovne večine v vašem primeru takega učinka ne bi moglo imeti, narava odstopa od norme se pač ne zdi dovolj signifikantna.

31Poglejmo sedaj na zvezo še mimo normativne rabe. S soobstojem dveh nezanemarljivo pogostih rab se postavi vprašanje, kakšnemu slovničnemu pravilu sledi ena in kakšnemu druga, oziroma kakšno zgradbo ima zveza '(novi) opel astra' in kakšno '(nova) opel astra'.

32Pridevniki tipa 'nov' se po spolu, številu in sklonu ujemajo z jedrom samostalniske zveze: 'nov avto', 'novo dete', 'nova slika'. Spolsko obliko pridevnika 'nov' torej določi spol samostalnika ('avto' -- moški spol, 'dete' -- srednji spol, 'slika' -- ženski spol). Iz tega lahko sklepamo, da je odločitev, katero obliko pridevnika bomo v zvezi pridevnika 'nov' in zveze 'seat altea' oz. 'opel astra' uporabili, načeloma odvisna od tega, kaj nam v zvezi 'seat altea' oz. 'opel astra' predstavlja jedro.

33Vzorca, ki ju omenjate, sta sledeča:
zveza 1: 'novi opel astra'
zveza 2: 'nova opel astra'

34(Dejansko skriva zveza 1 dve možnosti, kar se razkrije recimo v predložni zvezi: 'z novim oplom astra' in 'z novim oplom astro'. To razliko bom spodaj načeloma pustil ob strani.)

351. Ujemanje oziroma pregibalno obrazilo na pridevniku 'nov' pove, da je v zvezi 1 jedro samostalnik moškega spola, kjer pa je edini možni kandidat beseda 'opel' (kot nakazano zgoraj, bi v primeru seata načeloma tudi beseda 'altea' lahko bila moškega spola, a, ker ta možnost ne deluje najnaravnejše, bo ostala ob strani). 'Astra' je potem takem ali ujemalni ('z novim oplom astro') ali neujemalni desni prilastek ('z novim oplom astra'). Parafraza bi bila '(novi) opel vrste/tipa astra'.

36Podobno zgradbo imajo tudi primerljive zveze: 'priljubljeni planet Venera', 'aluminijasta vponka Petzl', 'smučarski čevlji Alpina' itd.

372. Kaj je jedro v zvezi 2, pa je manj jasno, kajti na prvi pogled se zdi, da ujemanje, ki ga uravnava skladnja, kaže eno, pomenska zgradba, ki načeloma odseva skladenjsko zgradbo, pa kaže drugo.

382.1 Spolsko ujemanje na pridevniku 'nov' kaže, da je skladenjsko jedro zveze 2 samostalnik ženskega spola. Kandidatki bi načeloma lahko bili beseda 'astra' in beseda 'opel', vendar se zdi pripisovati besedi 'opel' ženski spol zelo nenaravno, saj se vedno uporablja kot samostalnik moškega spola: običajna raba je namreč 'Moj novi opel pelje odlično' in običajen svojilni pridevnik 'oplov', povsem nenaravno pa se sliši 'Moja nova opel pelje odlično' (z uporabo ničtih končnic primerljivo z ženskim imenom 'Karin') in svojilni pridevnik 'oplin'. Če je jedro beseda 'astra', je pojasnjen ženski sklon na pridevniku 'nova'. Vendar ob tem ostaja deloma nejasno naslednje vprašanje: kaj je v zvezi 'nova opel astra' beseda 'opel'?

392.2 Beseda 'opel' bi lahko bila ničto pregibni vrstni pridevnik oziroma nepregibno določilo jedra v podredni zloženki (prim. 'Stanovali smo v Hilton hotelu', 'alfa žarki'), ki podrobneje določa jedro 'astra' kot pripadajoče določeni vrsti. Vendar naj bi potem beseda 'opel' podrobneje določala besedo 'astra', kar je po svoje nenavadno. Pri tovrstnih poimenovanjih avtomobilov namreč ne gre za imena (imena posameznih avtomobilov, kot poznamo imena posameznih ljudi, mest, itd.) temveč za poimenovanje po znamki/imenu proizvajalca (opel, fiat, seat) ali poimenovanje po modelu avtomobila (astra, punto, altea). In znamka avtomobila je z vidika razreda vseh avtomobilov (kot recimo vrste prevoznih sredstev) isto kot je model avtomobila z vidika znamke avtomobila: podvrsta. Pri poimenovanju po znamki izpostavljamo podvrsto avtomobilov, pri poimenovanju po modelu pa podpodvrsto (podvrsto podvrste) avtomobilov iz povrste avtomobilov določene znamke. To hierarhijo na pomenskem/pojmovnem polju lahko ponazorimo takole: ... >> prevozna sredstva >> avtomobili >> avtomobili določene znamke/določenega proizvajalca (npr. renaulti) >> določen model avtomobilov določene znamke (npr. megani) >> ... S članom skupine, ki je na taki lestvici nižje, lahko podrobneje določimo nekaj, kar smo poimenovali z izrazom iz višje, pomensko sirše skupine. Tako lahko rečemo 'Ta renault je (vrste) megane', 'Ta opel je (vrste) astra', 'To drevo je (vrste) lipa', ne moremo pa -- obratno -- s članom skupine, ki je na taki lestvici višje, podrobneje določiti nečesa, kar smo poimenovali z izrazom iz nižje skupine. Tako ne moremo reči '*Ta megane je (vrste) renault', *'Ta astra je (vrste) opel', '*Ta lipa je drevo'. Tako se zdi nenavadno, da bi lahko 'opel' podrobneje določal 'astro', saj je vsaka 'astra' nujno tudi 'opel'. Če bi torej slo za zvezo jedra in ničto pregibnega vrstnega pridevnika (oziroma za podredno zloženko), bi pričakovali obrnjeni red, torej '(novi) astra opel', z 'astro' kot določilom jedra 'opel'.

40Seveda pa, četudi ima samo opel model avtomobila 'astra', 'astra' po drugi strani ni samo ime avtomobila. V Ljubljani imamo veleblagovnico Astra, astra pa so tudi podvodne maske, skenerji, monitorji, pa se kaj bi se naslo (Astra je tudi en televizijskih satelitov nad Evropo). Tako da reči 'doma imam astro, astra, ki jo imam, je opel' niti ni tako nesmiselno, priznati pa je treba, da deluje na prvo uho zelo nenavadno in se moramo na stavek najprej navaditi. Lahko bi torej rekli, da 'opel' lahko deluje kot določevalec besede 'astra' in da kot tak lahko prevzame vlogo levega neujemalnega prilastka. Taka logika pa se ne more prenesti na ostala poimenovanja avtomobilov, kot so 'nova seat altea', 'nova chevrolet corvetta', 'rumena lamborghini mura', 'nova subaru impreza', 'novi toyota landcruiser', ki pa se, roko na srce, slišijo precej slabse kot 'nova opel astra'.

41Do sklepa, da je 'opel' (in v tem primeru tudi druga poimenovanja) lahko določevalec imena 'astra', pa lahko pridemo tudi po drugi poti. Na podoben način kot kakovostni pridevniki podrobneje določajo samostalnik, bi lahko rekli, da imajo tako vlogo vsi pridevniki, tudi svojilni. Kot je že omenjeno zgoraj, se zveza 'nova oplova astra' dejansko sliši povsem običajno in naravno in z njo res ni prav nič narobe. Tako strukturno kot pomensko je povsem jasna in dokaj enostavno razgradljiva, najdemo pa ji lahko tudi primerljive zveze. Zgoraj omenjeno zveza 'Hilton hotel' lahko spremenimo v zvezo 'Hiltonov hotel' to pa razvežemo v 'hotel lastnika Hilton'. Na enak način bi lahko zvezo 'nova opel astra' razvezali v 'nova astra proizvajalca opel', imamo pa seveda tudi vzporednico s svojilnim pridevnikom 'nova oplova astra'. Četudi je takšno poimenovanje rahlo odvečno, saj so med avtomobili vse astre oplove, najdemo takšna poimenovanje tudi drugje. Kakor je meni znano, naj bi kozolec poznali le v Sloveniji (pa še to ne po celi državi), pa vendar se pogosto sliši reči 'slovenski kozolec'. Enako velja za Tromostovje v Ljubljani. V Sloveniji imamo eno samo, pa vendar se pogosto sliši 'Plečnikovo Tromostovje' (ali še pogosteje 'ljubljansko Tromostovje'). Četudi desna jedra zadostno določajo nanosnika zveze (v primeru Tromostovja je to ena sama entita), je dodajanje določil možno. In če so takšna določila možna, bi lahko zaključili, da bi tudi 'opel' v zvezi 'nova opel astra' lahko bilo določilo. Seveda je vprašanje ali so takšna določila sploh določila, o tem nekaj več malo nižje.

42Za zveze tipa 'Hilton hotel', 'alfa žarki', 'Alpina čevlji' itd. priročniki svetujejo, da naj levo sestavino v knjižnem jeziku nadomeščamo s pregibno obliko ali pa zvezo zapisujemo skupaj, češ da gre za zloženke. Medtem ko zapis 'alfažarki' verjetno ne vzbuja neodobravanja, pa bi se marsikomu utegnil zapis 'Hiltonhotel' zdeti neustrezen (enako 'Alpinačevlji'). Torej bi bilo, v kolikor je zveza 'nova opel astra' res bila primerljiva s tem tipom zveze, zvezo bolje zapisovati ali kot 'nova opelastra', kar deluje čudno/butasto, oz. rajo kot 'nova oplova astra'. Naslednji odstavek je posvečen ravno takšemu razumevanju te zveze.

432.3 Vsekakor je možno iz imena podjetja v imenih avtomobilov narediti "svojilni pridevnik", na primer 'Megane je renaultov (avto)'. Beseda 'astra' ali 'opel', ko opravljata vlogo jedra (npr. 'Peter vozi opla'; 'Peter vozi astro'), pomenita nekako 'avto (vrste) opel' oziroma 'avto (vrste) astra'. Pri tem gre za nenanosniško rabo; 'opel' oziroma 'avto opel' se v takem stavku ne nanaša na nek konkreten avto ampak na tip avtomobila. In isto lahko izrazimo s svojilnim pridevnikom, 'Peter vozi oplovo astro'. Da pridevnik 'oplov' tu ne izraža prave, lastniške svojilnosti ampak vrstnost (natančneje morda izvor, poreklo), vidimo po tem, da lahko rečemo tudi 'Petrova nova oplova astra', kjer pravo svojilnost izraža pridevnik 'Petrov'.

44Poleg zgoraj omenjenega branja zveze 2, kjer je 'opel' element, ki podrobneje določi jedro 'astra' in izmed vseh aster izbere tiste, ki so tipa opel -- tako branje pa, kot smo videli, ni smiselno -- obstaja še drugo branje, morda primerljivo s parafrazo 'astra, ki je -- mimogrede povedano -- opel/oplov avto'. Zgleda, da je to drugo branje precej lažje dostopno, ko nosi levo od jedra stoječi pridevnik obrazilo -ov ('nova oplova astra'), in težje dostopno, ko je pridevnik ničto pregiben ('nova opel astra'). Ob odsotnosti obrazila -ov celotno zvezo očitno običajno interpretiramo tako, da levostoječa beseda jedrno 'astro' nujno podrobneje opredeli (v smislu, da izmed vseh aster izbere tiste, ki so od proizvajalca opel / iz tovarne opel, kar pa je nesmiselno).

45Za ponazoritev tega pomena lahko navedem še stavek (kjer vejica nakazuje premor) 'Peter vozi astro, od/iz opla'. (Isti stavek se zdi meni nesprejemljiv, če ga izgovorim brez premora/vejice, *'Peter vozi astro od/iz opla', saj mi v tem primeru predložna zveza 'od/iz opla' jedrno 'astro' nujno določa tako, da izmed vseh aster izbere tiste, ki so od/iz opla, kar pa je nesmiselno.) Nadalje lahko ti dve branji primerjamo s tako imenovanimi restriktirajočimi in nerestriktirajočimi branji oziralnih odvisnikov, npr. 'Ženska, ki stoji na vogalu, je šoferka avtobusa' in 'Janez, ki stoji na vogalu, je šofer avtobusa' -- prvi stavek tipično beremo kot restriktirajoč (gre za tisto žensko, ki stoji na vogalu), drugega pa nerestriktirajoče (gre za Janeza, ki -- mimogrede povedano -- stoji na vogalu, ne pa da gre izmed vseh Janezov za tistega, ki stoji na vogalu). Vendar sta načeloma z obema stavkoma možni obe branji.

46In nenazadnje lahko na levo stran jedra 'astra' prestavimo tudi predložno zvezo 'od opla', 'Peter vozi od opla astro' -- in kot pridevnik na -ov ima tudi predložna zveza 'od opla' v zvezi 'od opla astra' načeloma dve branji, nerestriktivno branje in (ob jedru 'astra' sicer nesmiselno) restriktivno branje.

472.4 Zveza se zdi primerljiva ženskim dvodelnim osebnim imenom. 'Opel astra' dejansko deluje kot dvodelno ime, katerega jedro je ženkega spola. Tako pravopis kot intuicija pravita, da se v priimkov v takih primerih ne sklanja. Priimek je nadalje skupno ime cele družine, podobno kot je 'opel' ime za celotno "družino" avtomobilov te tovarne. Možne pa so tudi zveze primerljive 'z novo opel astro', kot so 's Petrovo Svetličič Marjeto' (= "s Petrovo punco, ki ji je ime Svetličič Marjeta"). Seveda to še ne pojasni zgradbe naše zveze 'nova opel astra', vendar bi, v kolikor je res, da je zveza res sorodna ženskim imenom, lahko vsaj rekli, da zveza ni edina s takšno zgradbo.

48Če bi paralela obstajala, bi pričakovali, da se bodo primerljivo obnašala tudi moška dvodelna in avtomobilska imena. Vendar pri moških imenih tipično sklanjamo obe sestavini (tako ime kot priimek), to pa se pri avtomobilih ne sliši najnaravnejše. 'Matija je prišel z novim hondo accordom' se sliši slabše kot 'z novim honda accordom', nobena od obeh različic pa ne deluje naravno (običajno bi seveda bilo 'z novo hondo accord/accordom'). Res pa je tudi, da se oba dela imena sklanjata, predvsem ko priimek sledi imenu, torej 's Petrom Kocino' (*'s Petrom Kocina'), ne pa, ko ime sledi priimku, torej 's Kocino Petrom', saj bi tu bilo enako dobro, ali celo bolje, reči 's Kocina Petrom'.

49Vendar paralela vseeno ni popolna. Zveze imena in priimka imajo drugačen naglas kot avtomobilska imena. Naglas na imenu in priimku se zdi enakovreden ('V hribe grem s Klepec Petro '; kar sugerira, da ne gre za zvezo jedra in določila), medtem ko nosi v zvezi 'opel astro' 'astra' prvotni naglas, 'opel' pa le drugotnega. Za zveze imena in priimka nekateri pravijo, da predstavljajo priredne zveze, paralelne z poimenovanji tipa 'Avstroogrska', 'Vič-Rudnik', ki imajo tudi enaokvredne naglase v obeh sestavinah.

502.5 Še ena možna razlaga, kaj je 'opel' v zvezi 'nova opel astra', pride na misel. Zgoraj so namreč omenjena priredno zložena imena, torej imena, kot so 'Šmarje-Sap', 'Vič-Rudnik', 'Moste-Polje' itd. Razlika med temi imeni in našim 'opel astra' bi bila le v zapisu, saj bi zapisovanje 'opel-astra' bilo rahlo čudno (še zmeraj pa bolje kot 'opelastra' ali 'opeloastra'). Vendar, če bi 'opel astra' res bilo takšno ime, bi znova pričakovali, da bi se podobno obnašala vsa primerljiva avtomobilska imena, ki pa se ne slišijo vsa enako dobro. 'Nova opel astra' in 'nova seat altea' sta si še dokaj primerljivi po sprejemljivosti (kjer je 'seat altea' slabše), precej bolj čudno pa se slišijo 'nova chevrolet corvetta', 'rumena lamborghini mura', 'novi Toyota Landcruiser' in tako naprej. Enako bi pričakovali, da bi sprejemljivost priredno zloženih imen bila neodvisna od števila teh imen, a prinzati je treba, da se 'z novim opel astra swingom' sliši precej slabse kot 'z novo opel astro swing' (kar je nadalje slabše od 'z novim oplom astro swing').

51----------

52Ko sem prvič prebral vaši zvezi, se mi je za primer 'opel astra' zdela raba '(nova) opel astra' sprejemljiva, četudi manj običajna kot '(novi) opel astra', po drugi strani pa se mi je za primer 'seat altea' zdela bolj ali manj edina sprejemljiva raba '(novi) seat altea', saj mi je '(nova) seat altea' zvenelo precej slabo. Pobaral sem še enega kolega s Šussa, imel je bolj ali manj enake sodbe. Vendar ko sem potem vse štiri variante malo valjal po ustih, se mi je sčasoma tudi zveza '(nova) seat altea' zdela manj in manj nesprejemljiva.

53Kot prvo to kaže, da je dominantnejši vzorec vsekakor vzorec '(novi) seat altea'/'(novi) opel astra', saj se vselej zdi sprejemljiv, medtem ko je drugi manj produktiven, enkrat se zdi v redu, drugič ne. Da beseda 'astra' morda lažje prevzame vlogo jedra kot 'altea', je lahko posledica več stvari, vsekakor pa se zdi relevantno tudi preprosto dejstvo, da nam je beseda 'astra' na splošno bolj domača kot beseda 'altea'. Že od nekdaj poznamo naprimer veleblagovnico Astra, medtem ko je beseda 'altea' pri nas bolj ali manj nova in omejena na poimenovanje modela seatovega avta. In po drugi strani, če primerjamo možnost nepregibne rabe prve/leve besede, gre (vsaj meni osebno) ob nepregibnosti lažje v uho bolj tuja beseda: potencialno zvezo 'z mazda celico' bi sprejel prej kot zvezo 's škoda felicio', pri čemer besedo 'škoda' poznamo tudi izven avtomobilskega sveta, 'mazde' pa ne (povrhu pa smo se doma smo svoj čas vozili škodo felicio). Kateri dvojnica je v posameznem paru nekomu bližje, je vsaj deloma gotovo odvisno tudi od tega, kako je posameznik pač navajen.

54Nedavno sem na spletnih straneh 24ur prebral zvezo 'velik požar v Meblo vati' (http://24ur.com/naslovnica/slovenija/20040619_2041984.php), ki se zdi bolj ali manj primerljiva z zgoraj obravnavanima. Tudi ta zveza marsikomu verjetno ne gre najlepše v uho in bi jo raje preubesedil, npr. 'v podjetju Meblo vata/vati' ali pa 'v Meblovi vati' (sam sem zvezo opazil kot izstopajočo, kar sugerira, da za moj jezikovni čut verjetno odstopa od dominantnega vzorca).

55Nekakšen sklep:

56Od obeh različic je vsekakor naravnejša različica, kjer se pridevnik ujema z imenom podjetja, torej prvim delom imena avtomobila. Nadalje je izmed dveh možnih sklanjanj naravneje sklanjati oba dela imena, približno tako kot sklanjamo obe moški imeni. Druga možnost, ki jo ponujate oz. ki se uporablja, je bolj sprejemljiva za zvezo 'opel astra' in precej manj za manj znane avtomobile oz. imena avtomobilov sestavljena iz nam manj znanih besed. Pri drugi različici nismo niti povsem prepričani kakšna je njena zgradba in kako jo dejansko interpretiramo in nam že zaradi tega ne diši najbolj (a to je prej naša profesionalna deformacija).

57Rok (avgust 2004)