1Nihče od nas po stroki ni ekonomist, zato smo najprej pogledali v SSKJ, kjer za 'kartel' piše sledeče:

2kartel -a m (e) v kapitalistični ekonomiki združenje enakih ali sorodnih podjetij za dosego monopolnega položaja na tržišču: ustanoviti kartel / združevati se v kartele / mednarodni kartel / sladkorni, železarski kartel

3V slovenščini imamo za izpeljavo vrstnih pridevnikov in načinovnih prislovov iz samostalnikov na voljo dve precej enakovredni obrazili, in sicer -ski in -en oz. -ni (ki ju obe omenjate). V korist ene od njiju ponavadi prevlada jezikovna raba, včasih pa tudi soobstajata. Ob korenu 'kartel-' SSKJ navaja tako različico na -en/-ni kot različico na -ski, a ob slednji zapiše, da je redka (to potrjuje tudi raba na spletu, Google namreč na slovenskih straneh najde 12900 pojavitev niza "kartelni dogovor" in 242 pojavitev niza "kartelski dogovor"):

4kartelen -lna -o prid. (e) nanašajoč se na kartel: kartelni dogovor, sporazum / kartelna cena / kartelno združenje

5kartelski -a -o prid. (e) redko kartelen: kartelski dogovor

6Iz pridevnika 'kartelen' z najobičajnejšimi slovenskimi pravili za tvorbo prislovov seveda brez težav dobimo tudi prislov 'kartelno'.

7Pri zvezi 'kartelno dogovorjene cene', ki jo omenjate, se vam morda kot vprašljiv kaže še en vidik zveze, namreč del 'dogovorjene cene' oziroma nepovratno prehodna raba glagola 'dogovoriti'. Res je, da danes nepovratna prehodna raba glagola 'dogovoriti', kot npr. v 'dogovoriti ceno' ali 'dogovoriti rok', zveni neobičajno oziroma, kot beleži SSKJ, zastarelo; namesto tega običajno rečemo 'dogovoriti se o ceni/roku' ali 'dogovoriti se glede cene/roka'. In čeprav je sicer povsem običajno reči 'to smo se dogovorili že včeraj' in 'vse smo se dogovorili že včeraj' (torej raba tožilniškega zaimka 'to' in 'vse' kljub prisotnosti besedice 'se'), je še vedno nesprejemljivo npr. 'ceno smo se dogovorili že včeraj' (torej raba tožilniških nezaimenskih samostalnikov kot 'cena' ob prisotnosti besedice 'se'). Vendar so kljub temu primerljive zveze z deležnikom 'dogovorjen' in tožilniškim nezaimenskim samostalnikom danes ustaljene; SSKJ npr. navaja zglede 'dogovorjene cene', 'dogovorjeni rok', 'kupčija je dogovorjena', 'sešla sta se na dogovorjenem mestu', kar vse zveni popolnoma vsakdanje, živost te rabe pa lahko preverite tudi na spletu ali v besedilnih korpusih (npr. na niz "na dogovorjenem mestu" Google najde na slovenskih straneh 92500 zadetkov, neglede na to, da na "dogovorili smo mesto" in "dogovorili smo se mesto" ne najde nobenega). Odsotnost ali redkost nepovratne nezaimenske prehodne rabe glagolov, ki se pojavljajo z besedico 'se', in hkrati taka raba deležnika na -n, ki ustreza ravno nepovratni nezaimenski prehodni rabi glagola, med slovenskimi glagoli tudi ni omejena samo na glagol 'dogovoriti'. Tako stanje dejansko izkazuje tudi z 'dogovoriti se' sopomenski glagol 'domeniti se': primerjamo lahko neobičajnost, zastarelost ali nesprejemljivost rabe 'domenili smo čas' in nesprejemljivost rabe 'domenili smo se čas' z vsakdanjostjo rabe 'ob domenjenem času' (s 66 zadetki izpričane tudi na slovenskih spletnih straneh).

8Torej: če imamo pridevnik 'kartelen', če se ta rabi v zvezah kot 'kartelni dogovor', če iz pridevnika 'kartelen' z običajnimi pravili tvorimo prislov 'kartelno' in če imamo ustaljeno rabo zvez kot 'dogovorjene cene', ni jezikovno gledano nobenega razloga, zakaj tvorba zveze 'kartelno dogovorjene cene' ne bi bila v skladu s pravili slovenščine. Podobne zveze so 'medresorsko usklajen predlog' (< predlog, usklajen med resorji), 'strokovno neusklajen kazenski zakonik' (< kazenski zakonik, glede katerega se stroka ni uskladila) itd.

9Menimo torej, da ni razloga, da bi bilo z zvezo 'kartelno/kartelsko dogovorjene cene' kaj narobe. Vendar ker točno te zveze npr. v SSKJ ni in ker hkrati med nami ni strokovnjaka za področje, kamor bi spadala ta zveza, smo za mnenje povprašali se mladega ekonomista, ki potrjuje naš sklep, in sicer takole:

10"Kartel je skupina povezanih podjetij (ponavadi s kartelnim sporazumom, ne rabijo biti kapitalsko povezane), ki potem skupaj nastopajo na trgu. Gre za pogodbeni (sporazumni) odnos, pogodbo sklenejo podjetja, ki skupaj obvladujejo veliko večino trga in potem določijo skupno ceno blaga; primer so bila naftna podjetja v ZDA na začetku stoletja, danes kartelov praktično ne poznamo več - mislim, da so celo prepovedani, ker je bil njihov cilj ravno določitev cen in tako zavrtje konkurence.

11Mislim, da prevod v slovenščino ne obstaja, uporablja se kar kartel, ki je po mojem mnenju čisto lepa tujka. Tako da tudi s "kartelno dogovorjenimi cenami" ne bi smelo biti kaj narobe."

12Vir:
Slovar slovenskega knjižnega jezika - SSKJ

13(2006)