1Gre za ujemalni večbesedni poimenovanji, ki označujeta človeka moškega spola, zato po SPP 94 sklanjamo vse tri prvine. Po SS sklanjamo samostalnike, ki zaznamujejo moške osebe, a imajo namesto ničte končnice končnico -a, bodisi po prvi moški sklanjatvi (tip korak-0, -a, -u, -0/-a, -u, -om) ali pa po drugi moški sklanjatvi (tip vojvod-a, -e, -i, -o, -i, -o). To pravilo bomo torej upoštevali tako pri samostalnikih strojevodja in kolovodja kakor pri imenih Vanja in Luka (žensko ime Vanja se sklanja samo po 1. ženski sklanjatvi). Priimke moških oseb vedno sklanjamo, tako bomo storili tudi tu. SS navaja priimek Lajovic med zgledi slovanskih priimkov, pri katerih je v neimenovalniških sklonih možen izpad glasov a, i, o v zadnjem ali edinem zlogu: Jakac — Jakca, Lajovic — Lajovca, Vovčok — Vovčka. Običajnejši primerljiv izpad glasu je izguba polglasnika /~/: Videm — Vidma, osel — osla, Pavel — Pavla. Zgled, primerljiv s priimkom Mrcina, je v SPP priimek Kopriva, ki pa je omenjen le kot priimek ženske osebe; kot takšen se lahko sklanja ali pa se na videz ne. Sicer pa SPP pravi, da se deli lastnoimenskih večbesednih poimenovanj sklanjajo v obeh (vseh) delih, izjema so le priimki ob ženskem imenu — iz tega je razvidno, da kadar gre za osebo moškega spola, sklanjanja ne moremo opustiti. V starejši izdaji pravopisa (SP 62) pa pravijo, da se imena in priimke za moške, ki se končujejo na -a, sklanja bodisi po moški ali po ženski sklanjatvi, kakor je pač prišlo v rabo (primerljivi zgledi so Ovca, Muha, Suša). Mrcina ni ravno pogost priimek, tako da bi težko govorili o ustaljeni rabi. Oblike za priimek Mrcina po 1. m. sklanjatvi navajamo v oklepaju, pa preizkusite, kako vam zvenijo (v tem primeru bi iz oblike priimka v neprvem sklonu verjetno sklepali, da se v imenovalniku glasi Mrcin).

2Glede na povedano je možno navedeni poimenovanji sklanjati takole (možne so različne kombinacije navedenih dvojnic):

3strojevodja Vanja Lajovic

4strojevodje/strojevodja Vanje/Vanja Lajovica/Lajovca

5strojevodji/strojevodju Vanji/Vanju Lajovicu/Lajovcu

6strojevodjo/strojevodja Vanjo/Vanja Lajovica/Lajovca

7strojevodji/strojevodju Vanji/Vanju Lajovicu/Lajovcu

8strojevodjo/strojevodjem Vanjo/Vanjem Lajovicem/Lajovcem (za glasovi c j č ž š in dž se namesto končnice -om uporablja končnica -em)

9Zdi se mi, da je pri moškem imenu Vanja bolj v rabi 2. m. sklanjatev.

10kolovodja Luka Mrcina

11kolovodje/kolovodja Luke/Luka Mrcine (Mrcina)

12kolovodji/kolovodju Luki/Luku Mrcini (Mrcinu)

13kolovodjo/kolovodja Luko/Luka Mrcino (Mrcina)

14kolovodji/kolovodju Luki/Luku Mrcini (Mrcinu)

15kolovodjo/kolovodjem Luko/Lukom Mrcino (Mrcinom)

16Podaljševanje osnove s -t pri imenih na -a je neknjižno (npr. z Lukatom). Sama bi tu sklanjala Luka po 1. m. sklanjatvi, saj mora sicer človek že pošteno pomisliti, kakšnega spola je imenovani osebek (Luku Mrcini : Luki Mrcini).

17Kar se tiče svojilnih pridevnikov iz osebnih imen (in priimkov) na -a: če gre za žensko ime, bo svojilni pridevnik vselej tvorjen z -in: Vanjin, Koprivin, če pa gre za moško ime, bo svojilni pridevnik po SPP tvorjen z -ov/-ev: Lukov, Janšev, sem in tja se sicer sliši tudi tvorba z -in: Janšin.