1Če je zaključni omet ime (jedro besedne zveze), potem so pridevniki njegovi razlagalni deli — levi prilastek oz. dopolnilo. Znotraj samostalniške besede ne stoji vejica, razen če ne gre za pomenske poudarke znotraj levega prilastka (izražanje protivnosti (lep, a nevaren mož), posledičnosti (mlada, torej neizkušena deklica), stopnjevanja (ne le suh, ampak tudi vodoodbojen omet), dodatno označevanje z drugo, bolj ali manj enakopomensko besedo (postaven, krepak mladenič) ...). Pomenski poudarki so načeloma možni, če lahko dva pridevnika v levem prilastku na kakršenkoli način primerjamo. In zato je prvi primer še nekako pomensko smiseln, če suh in vodoodbojen ločimo z vejico, pri drugem pa tankoslojen in mineralen nista pomensko primerljiva pridevnika, zato se tudi tako postavljanje vejice (med tankoslojen in mineralen) izključuje.

2Na meji med jedrom in njegovim dopolnilom pa vejica nikoli ne stoji. Da je ime lahko sestavljeno iz dveh besed, je popolnoma običajno. Zmedo v vašem primeru povzroči samo dejstvo, da se ime piše z malo začetnico, ker gre pač za vrstno ime, in zato ni takoj razvidno, ali gre za ime ali naključno zvezo dveh besed, oziroma kaj je jedro in kaj dopolnilo. Vendar se besedna zveza zaključni omet v vašem tekstu očitno pojavlja večkrat, zato je tudi te vrste nejasnost najverjetneje odstranljiva. Vejice med dopolnilo (suh vodoodbojen) in jedro (zaključni omet) torej ne bomo postavili.