1Še enkrat bom poskušal obrazložiti končnico -arina. Pri smetarini in vodarini bi mogoče še lahko govorili o priponi -ina, dodani osnovi smetar- oziroma vodar-, težko pa bi na tak način razložili članarino, zemljarino, zgradarino in stanarino. Tu je -ar- dodan navidez brez pravega razloga. Besede tipa članar, članarstvo, zgradar, zgradarjenje namreč ne obstajajo. Torej je bolj prepričljivo govoriti o priponi -arina, ki je vsem tem samostalnikom s pomenom dajatve oziroma pristojbine skupna. Obstoj pripone -arina, kot rečeno, sicer ni potrjen v SS, je pa ta pripona navedena v hrvaški slovnici Gramatika hrvatskog jezika (Težak, Babič; Školska knjiga, Zagreb, 1994), kjer ji je pripisan isti pomen, kot ga ima pri naštetih slovenskih zgledih, konec koncev pa je kot nekoč produktivna pripona omenjena tudi v Bajčevem Besedotvorju slovenskega jezika (1950). Ker marsikatero od omenjenih besed najdemo že v Pleteršnikovem slovensko-nemškem slovarju (1894/95), je pripona -arina očitno že dolgo prisotna tudi v slovenščini. Možno pa je, da je danes bolj ali manj izgubila produktivnost (da se ne rabi več za tvorjenje novih besed), pomen dajatve pa v novih tvorjenkah tega tipa izražamo zdaj samo s pripono -ina.

2Kako pa je do pripone -arina prišlo? Besedotvorna pripona -arina je nastala z združitvijo pripon -ar in -ina (vaše sklepanje o povezanosti ponudnika storitve z imenovanjem dajatve je torej pravilno). Npr. mostarina je bila dajatev, ki se jo je plačalo mostarju (upravitelju mosta). Kasneje sta se priponi spojili, nastale so tvorjenke brez ‘vmesne stopnje", npr. glavarina. To je pristojbina, ki se je plačevala na glavo (goveda), ne obstaja pa oseba ali funkcija, ki bi ji lahko rekli glavar. Pripona -arina je tako postala samostojno produktivna pripona, ki pa je v zadnjem času izgubila praktično vso svojo produktivnost, čeprav še vedno nastopa v nekaj čisto običajnih besedah (stanarina, članarina).

3Še tole: -a- pri zgoraj omenjeni ležarini je del pripone, ne korena (koren celotne besedne družine je leg-, -ž- v ležarini pa je posledica sistemske premene, ki ji rečemo nebnjenje ali palatalizacija). Enako je z besedami trošarina, trošiti, trošek (po SSKJ starinska oblika besede strošek), potrošnik, strošek itn., ki imajo skupen koren troš-, ki mu je pri obliki trošarina dodana pripona -arina.