1vprašanje, ki ste nam ga zastavili, pravzaprav (v bistvu) sploh ni enostavno (posledično je tudi odgovarjanje nanj trajalo nekoliko dlje). Če vzamemo najprej v roke Snojev Slovenski etimološki slovar (1997), najdemo pod geslom 'bistvo' naslednjo razlago (ker ima Bezlaj v Etimološkem slovarju slovenskega jezika A-J (1977) podoben geselski članek, ga tu ne bom navajala): "bistvo -a s, bistven. V 19. stol. izposojeno (eventualno prek hrv. ali srb.) iz clovan. bytЪstvo 'substanca', kar je abstraktum glagola byti 'biti, obstajati'. Prvotni pomen je torej 'bivanje, obstajanje'". Podobno je v Hrvatskem etimološkem rječniku (Gluhak). Praslovanski nedoločnik '*bәti' izhaja iz indoevropske besede '*bhū-ti-s' in se je v različnih jezikih različno razvijal: staroslovansko 'byti', slovensko 'biti', češko 'byti', rusko 'byt', ukrajinsko 'buty' in podobno.

2Izčrpno razlago gesla 'bivstvo' najdemo v Rječniku hrvatskoga ili srpskoga jezika (Daničić 1880-1882): "esse, kao biće u nekim značenjima i kao bistvo". Prvotna oblika je bila 'bitstvo', kasneje pa je 't' pred 's' izpadel. Izraz izhaja iz 17. stoletja in ga najdemo že pri Matiji Divkoviću (1563-1631) zapisanega kot 'bistvo, essentia', pri Ivanu Belostencu (1594-1675) kot 'bistvo, essentia, vis et potestas', pri Voltigijinu kot 'bistvo', pri Wesenheitu in Stuliću kot 'bistvo' in 'bitstvo, essentia, substantia'. Nadalje Rječnik navaja različne primere rabe izraza pri različnih avtorjih: "Bog je naš otac po stvorenju, jer od nega imamo naše bistvo tilesno i duhovno" (I. Ančić), "Duh sveti bistvo svoje i svoje sobstvo ima od oca" (I. Ančić), "Kako te bog stvorio od ništa i dao je tebi bistvo, koje ti imaš" (P. Posilović) in podobno.

3V novejših slovarjih (Jurančič 1986) naletimo na geslo 'bívstvo': "bivstvo s bistvo: ~ stvari, problema; ulazi u ~ umjetnosti". V Hrvatskom enciklopedijskom rječniku: "bivstven oz. bivstveno - bitno, osjetno, znatno, zaista, stvarno, istinski, mnogo, zbiljski [~ različit, usp. bitno/osjetno/zaista/stvarno/istinski/mnogo/zbiljski različit]."

4Besedo 'bistvo' so najprej uporabljali v cerkvenih besedilih, pozneje pa je prodrla v posvetno rabo. V drugi polovici 20. stoletja se je pod vplivom publicističnega jezika razširila še na druga področja, kjer je tudi spremenila svoj pomen. Na srbsko-hrvaškem jezikovnem območju so jo začeli uporabljati namesto prislovov 'zapravo' (pravzaprav), 'u stvari' ("on je u stvari dobar čovjek" (dejansko, v resnici, pravzaprav)) in 'uglavnom'. Nekateri so jo imeli za privzdignjen izraz ('ubistvu' proti pogovorno 'u stvari'). Ker je besedna zveza tudi v slovenščini nadomestila sogl. členek 'dejansko', presojevalni členek 'pravzaprav' in pojmovni besedni zvezi 'v resnici' ter 'v glavnem' (povsem primerljivo dogajanju v hrvaščini), lahko sklepamo, da je prenos pomena dejansko nastopil pod vplivom hrvaščine, kjer naj bi se dogajal nekoliko prej. Kdaj natančno je nastal v hrvaščini, ne vem, vendar se je zelo verjetno v skupni državi pod vplivom medijev razširil tudi med Slovenci.

5V slovenščino je beseda 'bistvo' torej zelo verjetno prišla iz srbohrvaščine. Protestantski pisci (Trubar, Dalmatin) je še niso poznali, celo v baroku Svetokriški le enkrat uporabi podoben izraz, 'bitnost'. V tej obliki ga uporablja tudi O. Gutsman (1789), medtem ko A. J. Murko (1833) že pozna besedo v današnji obliki - 'bistvo'. Alasia da Sommaripa (1607) ima samo besedo 'essere - bit. Če pogledamo še v Wolfov nemško-slovenski slovar (1860), najdemo pod geslom 'Wesen' (essentia) tudi slovenski prevod "bistvo, bitnost ... po bistvu, bistveno ...". Anton Janežič pa v svojem Slovensko-nemškem slovarju navaja oba izraza: "bistvo n. Dasein, Wesen n., Wesenheit f.; Substanz, Essenz f.; -slovje n. Ontologie f." in "bitnost (-i) f. Dasein, Wesen n."

6Pleteršnik v ima Slovensko-nemškem slovarju (1894) pod geslom 'bistvo' izpisano: "die Wesenheit, das Wesentliche, das Wesen, Mur. [Matija Murko], Cig. [Matej Cigale], Jan. [Anton Janežič], nk. [vsa literatura tiste dobe]; vse moje bistvo, mein ganzes Ich" ipd. Pod geslom 'bítnost' pa Pleteršnik navaja: "f. 1. die Wesenheit, die Natur, das Wesen (essentia), Guts., Cig., Jan.; eno samo b. imeti." Zanimivo pa je, da Glonarjev Slovar slovenskega jezika (1936) tega gesla nima. Prav tako se ne nahaja v Slovenskem pravopisu Frana Levca (1899, vendar ima ta res zelo skromen slovarski del). Slovenski pravopis (Breznik-Ramovš 1937) ima iztočnici 'bistvo' in 'bistven', prav tako vse nadaljnje izdaje Slovenskega pravopisa in Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ). Slovenski pravopis (2001) pod geslom 'bistvo' navaja naslednje: "bistvo -a ~ stvari; [...]; publ. V ~u mu je vseeno pravzaprav, dejansko."

7Kot ste že sami ugotovili, raba besedne zveze 'v bistvu' ni napačna, kaže pa, da je omejena na publicistična besedila (funkcijskozvrstna oznaka 'publ.'). Da je ta raba manj primerna, nam pokaže ob njej navedena priporočljiva vzporednica, napisana v poševnem tisku, tj. 'pravzaprav, dejansko.'

8V SSKJ najdemo besedno zvezo 'v bistvu' pod geslom 'bistvo', in sicer v terminološkem gnezdu, ki s stilno-plastnim kvalifikatorjem publ. označuje besedo, pomen ali zvezo, značilno za dnevni ali revialni tisk ter za druge oblike javnega sporočanja (SSKJ XXI, § 135). Tudi temu sledi, kot v Slovenskem pravopisu, zapis boljših oziroma bolj priporočljivih besed 'pravzaprav, dejansko':

9"bistvo -a 'kar je za kaj najvažnejše in najznačilnejše': pusti podrobnosti in povej bistvo; poseči v bistvo stvari; prodreti v bistvo problema / v čem je bistvo poezije; po svojem najglobljem bistvu je pedagoško delo prizadevanje za človeka ; filoz. 'kar opredeljuje kaj, da je to, kar je' // knjiž. 'vse značilne fizične in duhovne sestavine človeka': vse njegovo bistvo se je uprlo krivici; bolj in bolj se je oddaljeval od svojega bistva; to ni v našem bistvu ; publ. to pomeni v bistvu isto 'pravzaprav, dejansko'."

10Iz navedenih primerov torej vidimo, da naj bi v knjižnem jeziku besedno zvezo 'v bistvu' raje nadomestili z enobesedno sopomenko. Tu seveda ne gre za to, da bi bilo kaj "narobe" s samim samostalnikom oziroma geslom 'bistvo', saj ta beseda tako v Slovenskem pravopisu kot tudi v SSKJ ni stilno zaznamovana. Vidimo pa, da zgledov rabe iztočnice ('pusti podrobnosti in povej bistvo'; 'poseči v bistvo stvari'; 'prodreti v bistvo problema' / 'v čem je bistvo poezije' ipd.) ne moremo enačiti z besedno zvezo 'v bistvu'. V slovenskem jeziku zveza seveda ni prepovedana. V slovenščini očitno ta zveza obstaja, saj bi sicer ne prišla v SSKJ. Vendar je po SSKJ očitno v svoji rabi omejena na publicistična besedila. Če se trudite uporabljati nepublicistično knjižno slovenščino, potem se boste tudi zvezi 'v bistvu' skušali ogniti.

11Poglejmo si še geslo 'v' v SSKJ; vidimo, da ima dva širša razdelka (ki ju uvajata rimski številki) - prvi označuje rabo s tožilnikom (in ima enajst pomenov), drugi pa rabo z mestnikom (dvanajst pomenov). Pri enajstem pomenu te druge rabe, torej rabe z mestnikom, piše, da rabimo predlog 'v' "za izražanje predmeta, na katerega je dejanje omejeno: zmagati v teku; napredovati v znanju; umirjen v vedenju / v bistvu ima prav; v vsakem oziru, pogledu." Torej je v tem geselskem članku kot ilustrativno gradivo navedena tudi besedna zveza 'v bistvu', ki pa tu ni označena s stilnim kvalifikatorjem publ., pa tudi kako drugače ne kaže na to, da bi bila nepravilna ali vsaj odsvetovana.

12Glede na vse do sedaj napisano menim, da je besedna zveza sicer morda res hrvatizem (ali srbizem), vendar da je vsekakor prisotna tudi v slovenščini. Če želite uporabljati nepublicistični knjižni jezik, potem je verjetno bolje, da namesto nje uporabite ali 'pravzaprav' ali 'dejansko', sicer pa v uporabi te zveze ne vidim velikih težav. Na hitro sem pogledala še kako pogosta je zveza 'v bistvu'. V korpusu Nova Beseda sem poiskala nize 'v bistvu', 'pravzaprav' in 'dejansko' in dobila te številke ('v bistvu' = 13 tisoč, 'pravzaprav' = 52 tisoč, 'dejansko' = 28 tisoč). Nova beseda vsebuje večinoma tekste iz časopisa delo (3/4 vsega korpusa) - torej publicistični jezik, tako da pogostnost zveze 'v bistvu' niti ni tako presenetljiva. Drugi največji del korpusa sestavljajo zapisniki sej Državnega zbora, kjer je povsem po pričakovanjih zveza 'v bistvu' relativno bolj pogosta kot v tekstih časopisa Delo (tekstov iz Dela je sedemkrat več, absolutnih pojavitev zveze pa je v obeh delih korpusa po šest tisoč). Iz tega lahko zaključimo, da je zveza 'v bistvu' prej kot del publicističnega jezika del govorjenega političnega jezika (oz. jezika Državnega zbora), vsekakor pa moramo priznati, da pri takšnih absolutnih številkah težko govorimo o kakšnih pretiranih stilnih zaznamovanostih. Na to kaže tudi relativno visoko število pojavitev 'v bistvu' v korpusu Fidaplus, ki je uravnotežen korpus (s 600 milijoni besed), kar pomeni, da so zajeta objavljena besedila iz najrazličnejših področij in zvrsti. V tem korpusu ima zveza 'v bistvu' 792 pojavitev.

13Sklenemo lahko, da je zveza 'v bistvu' stilno zaznamovana predvsem zato, ker je to tako zapisano v SSKJ.

14(januar 2007)

15Odgovor je nastal pri predmetu Jezikovnosvetovalni seminar na Univerzi v Novi Gorici