1Z modrookostjo ni po moje prav nič narobe, saj je tvorjena v skladu z besedotvornimi načeli slovenščine. Pri dovoljevanju oziroma nedovoljevanju takih besed bo ključno vlogo igral lektor (če boste besedilo dali v lekturo) in njegov jezikovni občutek, še raje pa njegov osebni okus za konkretno novotvorjeno besedo oziroma odnos do novotvorb nasploh. Mnogo takih potencialnih besed ni navedenih v slovarjih, z natikanjem pripon, kot je -ost (s pomenom lastnost), pa jih lahko tvorimo bolj ali manj poljubno. Pridevnik modrook (s pomenom ki ima modre oči, torej nosilec lastnosti) je v SSKJ naveden, in prav lahko bi bila tudi modrookost, če bi bila pogosteje rabljena, kot sta navedeni na primer tvorjenki toplokrven in toplokrvnost. Načelno bi lahko iz modrookosti dalje tvorili modrookosten (s pomenom ki se nanaša na modrookost) in tako naprej v nedogled, je pa res, da se nam vsaka naslednja stopnja tvorjenke zdi manj sprejemljiva. (Ne)sprejemljivost neke tvorjenke stopnje modrookosti je odvisna tudi od tega, kako domača nam je tvorjenka prve nižje stopnje. Na primer, prozornolistnosti nekega drevesa bi se (vsaj laiki) verjetno raje izognili s kakšnim opisom, čeprav nam je beseda prozornolisten razumljiva, a mogoče ne dovolj domača. Vsekakor imajo velik vpliv osebna nagnjenja do konkretnih besed in do tvorjenja novih besed na splošno.

2Modrookost pišemo skupaj, k pomislekom o pisavi pa najbrž navaja neposredno sosedstvo dveh o-jev. Vendar pišemo tvorjenke tipa modrook po SPP skupaj, zato seveda tudi nadaljnjo tvorjenko modrookost pišemo skupaj. Pri besedi, kjer se dva o-ja ne stikata (na primer dolgonog in naprej dolgonogost), skušnjave z vezajem verjetno ne bi bilo.