besedotvorje pridevniki tvorjenje besed izpeljava tvorjenje besed pripona -en permutabilen tvorjenje besed pripona -ljiv tvorjenje besed priponi -abilen in -ibilen strokovni izrazi matematični izrazi izvor besed iz latinščine tvorjenje besed
1Zanima me, če bi znali posloveniti matematični izraz permutabilen
. Besedo permutacija
najbrž poznate. Ta je v slovenskem matematičnem besednjaku že preveč uveljavljena, da bi jo spreminjali. Toda izpeljanka permutabilen
se mi nekako ne sliši najlepše. Kaj predlagate?
2Tule je še uporaba dotične besede v kontekstu: Preslikava f je permutabilna, če za vsako naravno število n, poljubne A1,A2,...,An in katerokoli permutacijo p števil (1,2,...,n) velja: f(A1,A2,...,An) = f(Ap(1),Ap(2),...,Ap(n)).
1Permutabilen
besedotvorno gledano pomeni tak, ki dopušča permutiranje
, ki se da permutirati
(prim. operabilen
, permeabilen
) oziroma povezan s permutacijo
. Imamo torej permutacijo
, permutiranje
in permutabilnost
. Izrazi se nanašajo na isto zadevo, kar je razvidno iz skupnega korena. Spreminjanje korena pri samo enem od izrazov zato ne bi bilo smiselno.
2Najobičajnejša slovenska pripona s tipičnim pomenom tak, ki dopušča ... /ki se (ga) da ...
je -ljiv
, npr. gibljiv
, premagljiv
, podkupljiv
. Ima sicer še druge pomene (npr. ubogljiv
— ki uboga
; drobljiv
— ki se (rad) drobi
), a jih je manj kot pri priponi -en
, ki jo SS tudi navaja kot naklonskopridevniško pripono s pomenom možnosti
(npr. prenosen
, prevozen
) in ki nastopa v vseh štirih v SS navedenih pomenskih skupinah pripon za tvorjenje pridevnikov iz glagolov. Med možnimi priponami za tvorjenje izglagolskih pridevnikov s pomenom uporabnosti
ali namenjenosti
sta v SS na primer -iven
in -ativen
, kar bi dalo permutiven
in premutativen
, vendar pa je po svoje čudno latinskim osnovam dodajati latinske končnice, da bi tvorili na videz latinske besede, ki jih latinščina ni poznala (tu velja tudi omeniti, da pri tej in podobnih izvorno latinskih besedah ne moremo govoriti o pravem izpeljevanju pridevnika iz glagola, saj imajo glagoli med korenom in končnico še dodatek -ira
-, ki pri drugih oblikah, pridevniku in samostalniku, ne nastopa, ker so bile vse te besede samostojno prevzete iz latinščine). S pripono -(at)iven
lahko tvorimo pridevnik tudi iz samostalnika, pomen pa naj bi po SS bil povezanost s tem, kar imenuje samostalniška podstava
. Najobičajnejša slovenska pripona s tem pomenom je morda -ski
, npr. rimski
, mariborski
, hlevski
, vaški
... kar bi dalo permutacijski
. Pogoste so še končnice -en
, -(i)čen
, -alen
(?permutacijčen
, ?permutacijalen
). Navaja pa SS kot povsem običajni priponi za tvorbo izglagolskih naklonskih pridevnikov tudi -abilen
in -ibilen
(s pomenom možnosti
).
3Tuje zveni že sama permutacija
. Kakšnega bistveno manj tujega zvena z omenjenimi priponami po moje praktično ne moremo doseči, so pa razen -ljiv
, ki jo v kombinaciji s permutirati
moje uho zavrača (kolegu Šusskotu se zdi permutljiv
popolnoma sprejemljivo), vse pomensko manj prozorne kot pripona -abilen
, zato se mi spreminjanje ne zdi smiselno.