1Za začetek sem pogledal v SSKJ, kjer o prehodnosti kaj dosti niti ne piše, a se da nanjo sklepati preko primerov, ki so tam navedeni. Nekateri primeri: sanjati o dogodkih minulega dne; sanjati sanje. Iz zgoraj napisanega se ne da povleči kakih tehtnejših zaključkov. Da se sklepati, da priporočena raba ni sanja svinja koruzo, temveč ... o koruzi, da v nekem pogledu sanjati torej je prehoden glagol, a da gotovo ne spada med najbolj tipične prehodne glagole.

2Po SS obstaja več vrst prehodnosti. Izmed devetih naštetih lahko sanjati navezuje predmet na dva načina. Prvič je sanjati lahko glagol s tavtološkim objektom, to so tisti glagoli, katerih predmet je istega korena kot glagol. Taka prehodnost je pri posameznem glagolu seveda omejena le na en samostalnik. Celotna predmetna samostalniška zveza pa se lahko spreminja le s samostalniku dodanimi pridevniki in slednjim dodanimi prislovi. Primeri: sanjati sladke sanje, bojevati boj, spati spanec pravičnega, živeti prijetno življenje. Ti glagoli so često načeloma neprehodni (npr. spati, živeti sta prehodna le v primeru tavtološkega predmeta).

3Sanjati se lahko obnaša tudi kot glagol s prostim predložnim morfemom. Ti glagoli so ravno tako prehodni, a ne morejo imeti predmeta neposredno vezanega nase, sicer ima taka zveza drugačen pomen. Taki glagoli so med drugim:

• stremeti k sreči (z dajalnikom);
• čaka na rešitev (s tožilnikom);
• govoriti o nesreči (z mestnikom);
• računaj z mano (z orodnikom).

4Sanjati (sanjati o sreči (z orodnikom)) po SS torej je prehoden glagol. Seveda vprašanje prehodnosti ni tako preprosto, kot to morda izgleda, ravno nasprotno. Vendar vas, kakor bi lahko sklepali po vašem primeru, ne zanima toliko ali je sanjati prehoden glagol ali ne, temveč ali lahko sanjati veže predmet v tožilniku. Gotovo je na obliko sanja svinja koruzo vplivala popularna srbohrvaška fraza, ki jo nekateri še vedno uporabljajo v originalu (sanja svinja kukuruz). Tisti pa, ki so jo hoteli posloveniti, so srbohrvaški vzorec očitno kar dobesedno prevedli. Seveda so bili tu tudi drugi, ki so to prevedli drugače (s predlogom o). Druga stvar, ki bi ravno tako lahko vplivala na pogosto rabo brezpredložnega stavka, pa je precej pogosta pogovorna raba glagola sanjati v zvezi sanjati nekoga (izpoved zaljubljencev: včeraj sem te sanjal). V standardnem jeziku bi to bilo sanjati o nekom. Pozna pa glagol sanjati tudi neko drugačno direktno prehodnost, ko imamo na mestu predmeta predmetni odvisnik: Sanjal sem, da so te oklicali za kralja — Sanjal sem to, da so te oklicali za kralja (podobne stvari lahko opazimo tudi pri podobnih glagolih: Razmišljal sem, da bi jutri šel v hribe — ?Razmišljal sem to, da bi jutri šel v hribe — *Razmišljal sem glagolsko vezljivost).

5Predvsem pa je fraza sanja svinja koruzo/o koruzi izključno del pogovornega jezika, ne knjižnega, in je povezovalec na podelitvi Prešernovih nagrad tako ali tako ne bo uporabil, torej knjižna norma za to frazo niti ni relevantna.

6Katera od obeh variant je pravilna? To je pa drugo vprašanje. Pravilen v okviru ustaljene standardne norme, kakor jo predstavljajo SSKJ, SP 62 in SS, bi bil stavek sanja svinja o koruzi. A to še ne pomeni, da drugače ne smemo govoriti. Jezikoslovni pristop k pravilnosti je, da je pravilno in del jezika vse, kar bi lahko kdaj izrekli, vse, kar se nam zdi pravilno. V konkretnem primeru bi lahko kot merilo pravilnosti postavili tudi razumljivost. In sanjanje koruze je kar dobro predstavljivo.

7(Kot zanimivost pa še tale dubleta (brez poskusa obrazložitve): Sanjal sem lepšo prihodnost jaz nujno razumem kot sanjanje v spanju, Sanjal sem o lepi prihodnosti pa kot sanjarjenje. In hec, sanjariti je pa brez dvoma zgolj predložno prehoden: Sanjaril sem o tisti punci z Bežigrajske ... vs. *Sanjaril sem tisto punco ...)