1Načelno je uporaba jezika, če ne gre za namerno odstopanje od normalne rabe, neustrezna le v primeru neslovničnosti oziroma neuspešna, ko sporočilo v želeni obliki ne doseže naslovnika. Drugo vprašanje je knjižnost in pa logičnost nekega stavka/besede/besedne zveze ...

2> a) Cena se je dvakrat povečala.

3> b) Cena se je povečala za dvakrat.

4> c) Nova cena je dvakrat tolikšna kot stara.

5> d) Nova cena je dvakrat večja.

6Med zgornjimi štirimi primeri izstopa prvi, ki za razliko od preostalih treh ne pove, za koliko se je cena povečala, ampak kolikokrat, namreč dvakrat (npr. v marcu in aprilu). Vendar se mi zdi, da bi znal kdo uporabiti ta stavek tudi v pomenu za dvakrat. Pri ostalih primerih gre pri krat za matematično funkcijo množenja, torej: Stara cena × n = nova cena, ki je za n-krat večja od stare.

7V vaših primerih gre za stilistično, ne vsebinsko razliko.

8Problem, ki ga tu vidim, je v tem, da za opis povišanja cene za dvakrat lahko uporabimo tako cena je enkrat višja kot cena je dvakrat višja (ali pa nekaj stane še enkrat toliko kot ... ali dvakrat toliko kot ...). Pa tudi ta problem se da razložiti. Enkrat višja cena ne more pomeniti stara cena × 1, ker ta ne bi bila višja, zato je prišlo do sinonimnosti in enkrat višja cena v bistvu pomeni: stara cena + (stara cena × 1), podobno kot cena je višja za 100% pomeni: stara cena + 100% stare cene.

9> e) Nova cena je dvakrat manjša. (???)

10> f) Cena se je zmanjšala za dvakrat.

11Podobno kot v gornjem primeru tu novo ceno izračunamo iz stare. Nova cena bi morala tu biti za polovico manjša, torej: nova cena = stara cena/2.