1Pri poimenovanjih političnih nazivov iz hierarhičnih struktur, ki so pri nas slabo poznane, se hitro dogodijo takšne in podobne netočnosti. Novinarski jezik je nasploh nagnjen k jezikovnim nedoslednostim in napačnim poimenovanjem. To seveda izhaja iz narave novinarskega dela, ki je v naglici često netemeljito in nepremišljeno in ki marsikdaj v veliki meri temelji na prepisovanju od drugih novinarjev (v mislih imam zlasti razne fraze in poimenovanja, četudi so neustrezna). Po drugi strani ni z besedama sekretar in minister jezikovnosistemsko čisto nič narobe, tako da se izmuznejo tudi mimo morebitnih lektorjev, saj neustreznost izvira iz pomenske nekompatibilnosti na ravni dveh jezikov.

2Zelo zanimiva se mi zdi vaša teza, da gre za seksizem in ostanek socialističnega sistema. Sam tega sicer ne čutim. Možna razlaga bi bila tudi, da je pri besedi sekretar veliko lažje izgovoriti žensko obliko besede kot pri besedi minister: sekretarka/ministrica. Kar pa je seveda tudi vprašanje rabe; ob intenzivni uporabi besede ministrica bi se nam tudi ta zdela popolnoma sprejemljiva/lahko izgovorljiva. Lahko tudi, da gre za trenje med dvema pogledoma na prevajanje nazivov: ali čim bližje originalu ali z besedo, ki v slovenščini odraža primerljivo družbeno vlogo.

3Kadar govorimo o diskriminaciji, se hitro zapletemo v različne vrednostne sisteme, ki hkrati soobstajajo v družbi. Sam nimam občutka, da bi mediji negativno slikali ženske v politiki, je pa tudi res, da politike skorajda ne spremljam.

4Pri vprašanjih, kot je vaše, je nemogoče podati nerelativen odgovor, upam pa, da ste z odgovorom vseeno zadovoljni.

5Ob branju kolegovega odstavka, ki govori o trenju med dvema pogledoma na prevajanje nazivov, so me zasrbeli prsti, zato še tole spodnje pisanje. Ob soočenju dveh različnih, pa v našem primeru še vedno dokaj podobnih kultur imamo pri prenašanju specifičnih družbenoureditvenih fenomenov iz ene kulture/jezika v drugo kulturo/jezik načelno vsaj tri možne pristope:

61. lahko poskusimo pripadniku ciljne kulture (za našo rabo v Sloveniji živečemu osebku s slovenščino kot maternim jezikom) pojav iz izhodiščne kulture približati tako, da mu zanj ponudimo najbližjo (pa skoraj nikoli popolno) ustreznico iz njegove lastne kulture in jezika;

72. lahko poskusimo pojav (dobesedno) opisati oziroma prevesti;

83. lahko prevzamemo tujko (ker se nam zdi, da prevod ni uspešen, in je pojem hkrati tako značilen za izhodiščno kulturo, v njej tako edinstven, da je najbolje obdržati kar originalni izraz, ki ga bodo v ciljni kulturi sčasoma dovolj spoznali, da ne bo več predstavljal težav pri sporazumevanju, torej bo postal del ciljnega (slovenskega) besednjaka za opisovanje razmer v izhodiščni kulturi).

9Logično vprašanje je, kako se med temi strategijami odločimo. Odgovor je seveda zmuzljiv: vsakič sproti, upoštevaje čim več prednosti in slabosti vsake od možnosti v konkretnem primeru, ki ga določajo vrsta in namen besedila, relativna bližina kultur in poznanost prvine v ciljni kulturi, prestižnost izhodiščne kulture/jezika, ciljna publika ipd. Enoznačnega odgovora torej ni, zato običajno tudi ni soglasja glede najustreznejše strategije.

10V konkretnem primeru M. Albright in W. Cohena je na prvi pogled res nenavadno, da prvo nazivajo s sekretarko, drugega pa z ministrom, ko pa zasedata enaka položaja v različnih resorjih in Američani oba nazivajo s Secretary. (Mimogrede, v zadnji številki Delove priloge Ona je na naslovnici napis, ki napoveduje prispevek o ameriški zunanji ministrici.) Res je tudi, da ima nazivanje ameriških ministrov s sekretarji v slovenskem prostoru to slabo stran, da jih bomo nepoučeni vsaj prvikrat po funkciji bržkone enačili s sekretarji v slovenski družbenopolitični ureditvi — in v tem po tuji krivdi grešili. Drži pa tudi, da jih kasneje tako razlikujemo od slovenskih ministrov, s katerimi si nekatere pristojnosti sicer gotovo delijo, povsem enaki pa si po svojih funkcijah vseeno niso.

11Očitno se besedilotvorcem v tem primeru zdi raba približka izvirnemu izrazu najustreznejša. Če ne drugega, postane že samo zaradi rabe te besede takoj jasno, da določeno besedilo ne govori o slovenskih ministrih(niti o kakšnih drugih), ampak o ameriških. Prav tako bi lahko o hrvaškem saboru govorili kot o parlamentu, pa se nam očitno zdi, da tako povemo nekaj več oziroma smo bolj natančni, hkrati pa ne zanemarjamo nekaterih (majhnih) razlik, ki to varianto parlamenta ločijo od drugih. Res pa je tudi, da se položaj slovenskega zunanjega ministra glede na svetovno pomembnost in vplivnost nikakor ne more primerjati s položajem ameriške zunanje ministrice — morda za koga tudi iz tega izhaja potreba po razlikovanju. Tudi o ameriški vladi se večinoma govori kot o Clintonovi administraciji (iz ameriškega Clinton administration), čeprav administracija pri nas sprva ni pomenila vlade; pravzaprav še danes ne pomeni tega, razen v zvezi z ameriško družbo, za druge vlade pa se nam izraz vlada očitno zdi dovolj ustrezen. Jasno pa je, da večja, močnejša, prestižnejša ko je neka kultura, bolj se nam bo zdelo pomembno, da ne zanemarimo prav nobene razlike oziroma da uporabimo kar največ njihovih poimenovanj. In ameriška kultura in družba sta v teh pogledih trenutno verjetno prav pri vrhu.

12Če s tega stališča pogledamo različno nazivanje W. Cohena in M. Albright, se zdi smiselno celo to, da zaseda M. Albright pomembnejši in prestižnejši položaj kot W. Cohen, saj se je slovenskim besedilotvorcem očitno zdelo nujneje ohraniti izraz za njen položaj in ga tako ločiti od drugih, medtem ko so položaj W. Cohena s podomačenjem naziva mirne duše izenačili z našimi ministri. To pa povsem spodbija vaše namigovanje na seksizem oziroma mu lahko celo spreminja usmeritev, žrtve bi v tem primeru bili _ _ _ _ _.

13Ne vem, če je funkcija sekretarja/ke pri nas nekoč (v socializmu, pravite) bolj ali manj pomenila tajnico (sekretarji partije so bili skoraj najpomembnejše osebe v njej), vsekakor pa naši današnji sekretarji/ke po ministrstvih opravljajo precej višjo strokovno in politično funkcijo, torej nazivanje M. Albright z (državno) sekretarko po mojem ne bi moglo biti ne vem kako slabšalno, poniževalno in torej seksističnega izvora. (In tudi ameriške ministrske funkcije (Secretary) v angleščini verjetno nihče ne zamenjuje s pomenom tajnice, kar sicer sama beseda secretary tudi pomeni.)

14Morda bo zgornje pisanje izpadlo kot zagovarjanje novinarjev oziroma prevajalcev, zato naj povem še to, da se mi v resnici zdi zelo verjetno, da do takih poimenovanj res pride zaradi nepremišljenih in prehitrih odločitev piscev, ki morajo (vedno v časovni stiski) kaj prestaviti v slovenščino, pa gre to najlažje kar s poslovenjenjem tujega izraza, čeprav lahko ta v slovenščini funkcionira manj ustrezno. Verjetno marsikdaj tudi ne vedo čisto natančno, kakšno funkcijo npr. Secretary of State ima, glede na to, da je v slovenščini poimenovanje povsem drugačno (bližje pa sta si topogledno Secretary of Defense in slovenski minister za obrambo). V primerih, kot sta omenjena sekretarka in administracija, pa pisca v ta (najlažji in v tistem trenutku morda manj ustrezen) izhod potegne kar samo, saj slovenska oblika besede že obstaja, zanemarijo pa razliko v pomenu oziroma že obstoječi besedi dodajo nov pomen, nadaljnja raba pa to potrdi ali zavrže.

15Kot zanimivost pa povejmo še to, da se po Longman Dictionary of English Language and Culture v ameriški angleščini za ameriške vladne oddelčne šefe rabi izraz Secretary, za tuje, na primer slovenske, pa večinoma beseda Minister.