1SPP pri svojilnih pridevnikih, katerih podstava se končuje na govorjeni c j č ž š dž, določa končnico -ev namesto -ov. Podstavi Binč- torej pripnemo pripono -ev. SPP podpira Binčev, torej naj bi v standardnem jeziku bilo Binčev.

2Z nazivom take javne prireditve želimo običajno vzbuditi pozornost čim širše javnosti (ne le domačinov), zato je verjetno najustrezneje, da nastopi v standardnem jeziku, saj ima ta nevtralno in vseslovensko povezovalno vlogo.

3Je pa tudi res, da je osebno ime (ime, priimek in vzdevek) pravzaprav lastnina vsakega posameznika. Torej lahko samo on pove, kako naj se izgovarja in piše, še posebej, če gre za širšo regionalno značilnost in ne za kako kaprico posameznika (ob takih kapricah je pač manj možnosti, da bo posameznik s svojo varianto prodrl). To lastninsko razpolaganje z imenom bi moralo veljati v vseh variantah, tudi v svojilnih pridevnikih, izpeljanih iz imena.

4Ker v tem primeru lastnik ni več živ (sklepam iz ki smo ga po domače klicali Binča), ste po neki logiki lastniki vi, sokrajani, ki verjetno veste tudi, kako je ali bi izgovarjal ime sam. Če bi z naslovom želeli poudarjati močno regionalno pripadnost ali značilnost tega moža, ste po mojem torej upravičeni do zapisa Binčov. Je pa zelo možno, da si boste s tem nakopali kakšne neprijetne odzive, češ da še slovensko ne znate.

5Pretehtati morate torej obe možnosti, se odločiti, kaj se vam zdi pomembnejše (čim širši domet imena in neizstopajoče ime ali vtisniti prireditvi čim večji regionalni pridih in ne popačiti regionalnih potez), in potem znati zagovarjati svojo odločitev. Pri tem vam bo, upam, v pomoč tale odgovor.