1Trenutno veljavni pravopis (citiram sicer iz prve izdaje novih pravopisnih pravil Slovenski pravopis 1, Pravila, DZS Ljubljana 1990) v poglavju Pisanje skupaj ali narazen v odstavku 544 pravi naslednje:
"1. Glavne števnike do 100 in stotice pišemo skupaj: enajst, petindvajset, sedeminsedemdeset; dvesto, devetnajststo. Druge glavne števnike pišemo narazen: sto enajst, dva tisoč, sedem miljonov, tristo tisoč sto (300.100), tristo en tisoč sto (301.100), devetnajststo šestindvajset."
V naslednjem odstavku je navedena izjema:
"Pomni 1. Iz tehničnih in podobnih razlogov vse glavne števnike pišemo tudi skupaj, npr. na položnicah: enajsttisočsedemstotri."

2Sam bi dodal, da zapisovanje celotne številke z eno besedo, kot je to narejeno v zadnjem citiranem odstavku, otežuje branje in olajša napake. Četudi se tako pisanje morda zdi smiselno, saj nam potem ni treba razmišljati, katere številke naj pišemo skupaj in katere narazen, bi jaz tako pisanje odsvetoval. Daljša, ko je beseda, težje jo je prebrati, lažje se je v njej zgubiti, številke pa so pogosto pomembne (še posebej na položnicah :)), tako da se zdi pisanje celotne številke skupaj povsem nesmiselno. Podobno pisanju celotne številke v eni besedi je tudi pisanje številke brez pike za tisočicami, milijonkami ... Podobno tudi pisanje pike na vsake tri števke (recimo 1.333.245) olajša branje, prepoznavanje in razumevanje številke.

3Skupaj torej pišemo številke, ki sodijo skupaj: imena stotic (dvesto, tristo ...) in številke pod sto (petindvajset, dvaintrideset, štiriinpetdeset ...). Takšno pisanje gotovo olajša branje velikih številk, kar je gotovo pomembno pri zapisovanju številk z besedo.

4Vaša številka 143.800 pa se zapiše kot:
sto triinstirideset tisoč osemsto

5Upamo, da smo vam bili z odgovorom kakorkoli v pomoč.

6maj 2005